in

Balkanski bojevnik: vrhovno sodišče pojasnilo, zakaj je izpustilo Tosića

Vrhovno sodišče je sodbi sodišč prve in druge stopnje v zadevi Balkanski bojevnik pred tedni razveljavilo zaradi opiranja pravnomočne sodbe na dokaze, ki so bili pridobljeni s kršitvijo ustavno zagotovljenih človekovih pravic ter temeljnih svoboščin, so sporočili z vrhovnega sodišča.

Balkanski bojevnik Tosic, dragan Tošić

Vrhovno sodišče je konec novembra razveljavilo sodbo v zadevi Balkanski bojevnik, sojenje pa bo tako tretjič teklo od začetka. Kot smo že poročali, so prvoobtoženega Dragana Tošića in štiri soobsojene, ki so prestajali kazen, po sklepu sodišča spustili na prostost. Kot so danes sporočili z vrhovnega sodišča, so sodniki razveljavili sodbi sodišč prve in druge stopnje zaradi opiranja pravnomočne sodbe na dokaze, ki so bili pridobljeni s kršitvijo ustavno zagotovljenih človekovih pravic ter temeljnih svoboščin.

Kako je razveljavitev sodbe utemeljijo vrhovno sodišče?

“Na podlagi kršitve pravice do informacijske zasebnosti enega izmed obsojenih, ki je omogočila njegovo identifikacijo, so se zoper tega in druge obsojence v nadaljevanju izvajali prikriti preiskovalni ukrepi nadzora elektronskih komunikacij ter tajnega opazovanja, katerih izsledki pomenijo nedovoljene dokaze, natančneje t. i. sadeže zastrupljenega drevesa. Podatek o telefonski številki, ki jo uporablja posameznik, je namreč v sklopu pravice do t. i. informacijske zasebnosti po 38. členu Ustave RS varovan osebni podatek.

Če policija v predkazenskem postopku pridobi informacijo, da določeno telefonsko številko uporablja konkretna oseba, je na organih odkrivanja (policiji) oziroma pregona (državnem tožilstvu) breme dokazovanja, da do posega v zasebnost ni prišlo na neustaven način. Zakonito delovanje policija najlažje izkaže s pravočasno, vestno in verodostojno protokolacijo. Po presoji vrhovnega sodišča tej zahtevi v obravnavani zadevi ni bilo zadoščeno.

Ena od odredb za izvajanje prikritega ukrepa nadzora elektronskih komunikacij zoper obsojenega se je oprla na izjavo osumljenca (v drugem postopku), ki ni bil poučen o pravici do molka kot elementu privilegija zoper samoobtožbo (kršitev četrte alineje 29. člena Ustave). Vrhovno sodišče je presodilo, da ob vsebinsko neločljivem prepletanju obtoževanja sebe in obtoževanja tretjih– ni mogoče dopuščati, da se rezultati kršitve pravice do molka izkoriščajo v predkazenskem postopku zoper tretjo osebo ter na tej podlagi pridobivajo obremenilni dokazi.

Ker se je odrejanje in izvajanje preiskovalnih ukrepov zoper vse obsojence oprlo na izkoriščanje operativnih podatkov in izsledkov prikritih ukrepov, glede katerih je Vrhovno sodišče ugotovilo neustavnost, je bilo dolžno uporabiti določbo drugega odstavka 424. člena ZKP (t. i. privilegij pridruženja) ter sodbi nižjih sodišč razveljaviti glede vseh obsojencev. Kolikor je zanje podano enako dejansko in pravno stanje stvari, drugačno postopanje ni mogoče, saj glede posameznih obsojencev niso dopustne različne odločitve.”

Zadeva Balkanski bojevnik

V zadevi, ki se jo je prijelo ime Balkanski bojevnik, je bilo obtoženih 17 ljudi, policija jih je aretirala konec maja 2010. Sojenje se je začelo slabo leto zatem. Tožilstvo obtoženim očita, da naj bi organizirali prevoze prepovedanih drog, predvsem kokaina, iz Južne Amerike ter jih potem prek južne Afrike tihotapili v Slovenijo in Italijo. Sodišče je novembra 2012 štiri obtožene obsodilo na zaporne kazni, ostale pa oprostilo, med njimi tudi prvoobtoženega Tošića.

Po pritožbah tožilstva in obsojenih je višje sodišče novembra 2013 vsem štirim obsojenim zaporne kazni zvišalo, za preostalih 13 pa slab mesec pozneje oprostilne sodbe razveljavilo in določilo, da se sojenje zoper njih ponovi.

Ponovljeno sojenje se je začelo junija 2014 s predobravnavnimi naroki, končalo pa marca 2018 z obsodilno sodbo. Okrožno sodišče v Ljubljani je najvišje zaporne kazni izreklo prvoobtoženemu Tošiću in soobtoženima Draganu Bjelkašu (obema po 16 let in pol zapora) ter Jakobu Remškarju (11 let in pol zapora). Na prvostopenjsko sodbo so se od 13 obsojenih vsebinsko pritožili štirje, med njimi Tošić.

Julija 2019 so višji sodniki Tošiću kazen znižali na 15 let zapora, Draganu Bjelkašu na 14 let zapora, Jakobu Remškarju pa na 10 let zapora. Mirzetu Luceviću so kazen znižali s šestih let in pol na pet let zapora, Suzani Remškar pa s 13 mesecev zapora na leto dni za zapahi. Kazen so znižali tudi Marku Bubliću, v enem delu so zanj zavrnili obtožbo, nato pa so mu izrekli 15 let in mesec dni zapora. Po sojenju na prvi stopnji ga je sicer čakalo 16 let in en mesec zaporne kazni.

Kot napisano, so bili do letošnjega novembra v zaporu še Tošić, Bjelkaš, Remškar, Peter Khermayer in Bublić (danes so vse izpustili), ostali so kazni že prestali. Izjema je le Anes Selman, ki je bil leta 2012 obsojen na 15 let zapora, a je po izreku sodbe zbežal v Bosno in Hercegovino. Tam je bil nato zaprt zaradi preprodaje marihuane, za naše pravosodne organe pa je bil nedosegljiv. Vmes je naše sodišče razveljavilo kazen in bi mu morali ponovno soditi, a se to za zdaj ni zgodilo.