in

“Čudež evolucije”: avstralska stonoga, ki ima 1.306 nog

Globoko pod zemljo v Avstraliji so znanstveniki odkrili “evolucijsko čudo”, kot so ga opisali raziskovalci. Stonogo, ki bi ji pravzaprav lahko rekli tisočnoga – ima namreč natančno 1.306 nog.

Zima 1952, sneg

Nitasta bledo obarvana stonoga je dolga približno 95 milimetrov in široka približno 0.95 milimetrov. Ima stožčasto glavo in kljunasto ustje, po ugotovitvah znanstvenikov pa je slepa. Ima le majhno anteno, ki je verjetno njen edini čut.

“Nobena nam poznana stonoga doslej še ni imela 1000 nog, čeprav ’milipede’ (angleško ime za stonogo, op. a.) pravzaprav pomeni tisoč čevljev,” je za Reuters povedal entomolog Paul Marek, glavni avtor raziskave, ki je bila objavljena v Scientific Reports.

Stonogo so poimenovali Eumillipes persephone. Odkrili so jih le nekaj, živijo pa skoraj 60 metrov pod zemljo. Rekorderka ima 1.306 nog. V študiji so opisali še eno samico z 998 nogami in dva samca, enega z 818 in drugega s 778 nogami.

“Po mojem mnenju gre za osupljivo žival, za čudež evolucije,” je odkritje opisal soavtor raziskave Bruno Buzatto, biolog iz avstralskega Pertha.

“Predstavlja najbolj ekstremno podaljšanje, ki smo ga kadarkoli zaznali pri stonogah, ki so bile prve živali na kopnem. In predvsem tej vrsti se je uspelo prilagoditi tudi na življenje več deset metrov pod zemljo v sušni pokrajini,” je dodal Buzatto.

Do tega odkritja je bila žival z največ nogami kalifornijska vrsta stonoge, imenovana Illacme plenipes. Pri njej so odkrili 750 nog.

Raziskovalci verjamejo, da jim je število nog pomagalo preživeti v tem okolju, saj so se tako lažje potiskale skozi majhne vrzeli in razpoke v tleh. Regija, kjer so odkrili to vrsto, je poznana po rudnikih zlata, litija in vanadija.

Običajno imajo stonoge med 100 in 200 nog. Potem sledijo strige, ki imajo po dosedanjih odkritjih tudi do 382 nog.