in

EU trdno odločen še naprej podpirati Ukrajino v njenem boju za svobodo in neodvisnost

Skupinska fotografija ministrov in ukrajinskega predsednika. Foto: Reuters

“To srečanje pošilja močno sporočilo Rusiji. Vaši rakete in letalniki nas ne bodo prestrašili,” je po skupnem zasedanju ministrov članic EU-ja in ukrajinskega zunanjega ministra Dmitra Kulebe povedal Borrell in dodal, da je tik po njegovem obisku v Odesi v preteklih dneh na širše območje padlo več letalnikov.

“Naša odločenost, da podpremo Ukrajino v njenem boju za svobodo in neodvisnost, je trdna in se bo nadaljevala,” je dejal po prvem zasedanju zunanjih ministrov članic zunaj EU-ja in na vojnem območju doslej. Zagotovil je, da bo EU še naprej podpiral Ukrajino na vojaškem, humanitarnem, finančnem in političnem področju, tudi na njeni poti v EU. “Najmočnejše varnostno jamstvo, ki ga lahko damo Ukrajini, je njeno članstvo v Evropski uniji,” je poudaril.

Glede nadaljnje vojaške pomoči je pojasnil, da predlaga, da se v okviru evropskega mirovnega instrumenta (EPF) za sofinanciranje dobav vojaške opreme in orožja držav članic Ukrajini v prihodnjem letu nameni pet milijard evrov.

Borrell je sicer že pred poletnim premorom predlagal vzpostavitev posebnega sklada v okviru EPF-ja v vrednosti do 20 milijard evrov za obdobje 2024–2027, kar bi pomenilo po okoli pet milijard letno.

Podrobnosti na skupni novinarski konferenci s Kulebo ni pojasnil, poudaril je zgolj, da je treba do konca leta doseči dogovor o petih milijardah za leto 2024.

Srečanje Josepa Borella in Dmitra Kulebe. Foto: Reuters

Srečanje Josepa Borella in Dmitra Kulebe. Foto: Reuters

Vojna eksistencialna grožnja

Pred začetkom neuradnega zasedanja ministrov se je ukrajinski zunanji minister zahvalil za tak znak podpore. “To je zgodovinski dogodek, saj bo svet za zunanje zadeve prvič v zgodovini zasedal zunaj svojih sedanjih meja, zunaj meja Evropske unije, vendar znotraj prihodnjih meja Evropske unije,” je dejal novinarjem.

Borrell je poudaril, da gre za neuradno zasedanje, saj niso sprejemali pomembnejših odločitev, so pa predvsem proučevali in razpravljali o mogočih načinih, kako lahko EU še naprej podpira Ukrajino. “Ta vojna ima resne posledice za ves svet, za nas Evropejce pa je eksistencialna grožnja,” je poudaril prvi diplomat EU-ja.

Kot je običajno od začetka ruske agresije na Ukrajino, obisk ministrov ni bil vnaprej napovedan, je pa Borrell že pred časom naznanil, da načrtuje obisk zunanjih ministrov v ukrajinski prestolnici.

Slovenija podpira pravičen mir

Slovenija si bo v Varnostnem svetu Združenih narodov, v katerem je od nedelje opazovalka, prizadevala za pravičen in dolgotrajen mir v Ukrajini, je ob prihodu na zasedanje v Kijevu povedala zunanja ministrica Tanja Fajon.

“Slovenija je včeraj postala opazovalka v Varnostnem svetu Združenih narodov. Lahko zelo jasno povem, da si bomo prizadevali za dolgotrajen in pravičen mir v Ukrajini ter ponovno vzpostavitev ozemeljske celovitosti. Prizadevali si bomo, da bodo ruski režim in vsi krivci za to vojno odgovarjali,” je povedala Fajon.

Ob prihodu na zasedanje, ki ga je ministrica označila za zgodovinsko, je zagotovila, da bo Slovenija Ukrajino podpirala, dokler bo treba.

Slovenija podpira tudi reformni proces v Ukrajini in njeno približevanje EU-ju. Kijev je po mnenju zunanje ministrice naredil kar nekaj pomembnih korakov na področju reforme pravosodja, medtem ko Slovenijo še vedno skrbi področje boja proti korupciji.

“Odločno podpiramo širitev EU-ja, ne samo na Ukrajino, Gruzijo in Moldavijo, ampak tudi na države Zahodnega Balkana, če želimo doseči mir in stabilnost na naši celini,” je povedala Fajon.

“Močan signal solidarnosti”

Avstrijski zunanji minister Alexander Schallenberg je srečanje označil za “močan signal solidarnosti” z Ukrajino. Ob tem je dodal, da je čas, da se podpora zahodnih držav Ukrajini preoblikuje v “dolgoročno sodelovanje”, zlasti na področju krepitve ukrajinskega pravosodja in boja proti korupciji v državi.

Francoska zunanja ministrica Catherine Colonna je srečanja opisala kot sporočilo Moskvi, da je EU odločen dolgoročno podpirati Ukrajino, dokler ta ne bo v vojni zmagala. “Je tudi sporočilo Rusiji, da ne sme računati na našo utrujenost,” je dodala.

Njena nemška kolegica Annalena Baerbock je medtem pozvala k vzpostavitvi “obrambnega ščita” za Ukrajino pred prihajajočo zimo. Ta bi po njenih besedah vključeval širitev pomoči na področju zračne obrambe, dobavo električnih generatorjev in krepitev oskrbe države z energijo. Ob tem je omenila usmerjene ruske napade na ukrajinsko energetsko infrastrukturo
preteklo zimo.

Zunanji ministri EU-ja zasedali v Kijevu