in

Gospodarstveniki v povezavi z zakonom o varstvu okolja pogrešajo javno razpravo

Anhovo. Foto: BoBo

Gospodarstveniki so poudarili, da je največja pomanjkljivost predloga ta, da ni bil deležen širše in strokovne javne razprave.

Po besedah generalne direktorice Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Vesne Nahtigal, sicer tudi pobudnice današnjega srečanja, s predlogom zakona, ki po njihovem mnenju ni v skladu z evropsko zakonodajo, niso bili seznanjeni niti pristojni strokovni organi, kot je Agencija RS za varstvo okolja.

“Nesprejemljivo je tudi, da predlog zakona prinaša dodatne stroške, administrativna bremena tako za podjetja kot javno upravo, s tem pa se ne bo čisto nič pripomoglo k čistejšemu okolju,” je dejala na novinarski konferenci po srečanju in dodala, da bodo slovenska podjetja izpostavljena dodatnim obremenitvam, ki jim njihovi konkurenti v drugih državah niso.

Pri predlogu novele gre po besedah Vesne Nahtigal tudi za zavajanje javnosti. “Tukaj ne gre samo za sosežig, ampak tudi za preostale dejavnosti, pri katerih se merijo emisije … Najbolj nas boli, da skozi ta zakon pod pretvezo sosežiga dodatno skozi stranska vrata prihajajo tudi druge dejavnosti, ki bodo morale po novem zakonu izvajati dodatne meritve emisij,” je poudarila Nahtigal in napovedala, da bi posledice nosilo več kot 200 podjetij v državi.

“Ključna pri vseh teh zakonih mora biti strokovna javnost, ne pa parcialni interesi nevladnikov,” je še poudarila.

Kritični tudi v državnem svetu

Do napovedanega hitrega postopka obravnave predloga novele v DZ-ju so kritični tudi v državnem svetu. Kot je poudaril njegov predsednik Marko Lotrič, je v nasprotju z demokratičnimi postopki. “Tako pomemben zakon, kot je skrb za ljudi in okolje, se mora obravnavati ne samo v enem okolju, pač je treba najprej vprašati stroko, ki pove tehnične zahteve, potem pa se mora politika odločiti,” je navedel. Z normalnim zakonodajnim postopkom bi po njegovih besedah prišli do zakona, ki bi bil sprejemljiv za vse strani, tudi za podjetja.

Nestrinjanje s predlaganimi rešitvami so na srečanju z vodstvom državnega sveta izrazili tudi predstavniki Slovensko-nemške gospodarske zbornice, v katero je v Sloveniji vključenih več kot 450 podjetij. Po navedbah predstavnice zbornice Katje Stadler predloga ne podpirajo, ker opažajo, da se pri njegovi pripravi ne vključuje dovolj stroke, hkrati pa tudi ne glasu gospodarstva. “Z novimi dajatvami in administrativnimi obremenitvami bo naše okolje še manj konkurenčno in bo enostavno pomenilo nespodbudno gospodarsko investicijsko okolje,” je dejala.

Sorodna novica
Civilnodružbene organizacije zbrale podpise za vložitev novele o varstvu okolja

Občina Kanal ob Soči: Gospodarska zbornica zavaja

Na trditve gospodarske zbornice so se odzvali v Občini Kanal ob Soči ter jih označili za nepravilne in zavajajoče. “Izenačitev mejnih vrednosti je nujna, kar smo spoznali na primeru azbesta,” so med drugim navedli v sporočilu za javnost. Ob tem so dodali, da uveljavitev strožjih varstvenih ukrepov na tem področju dopuščajo tudi evropske direktive in pogodba o delovanju EU-ja. Novela zakona, ki jo predlagajo nevladniki, pa po njihovem mnenju prav tako “jasno in sistemsko ureja področje sežigalnic in ne posega v tehnične podrobnosti”.

Pojasnili so še, da se obratovalni monitoring dodatno uvaja le za sekundarne izpuste, ki lahko dosegajo izjemno visoke pretoke (v primeru Salonita Anhovo maksimalni pretok dosega 282.000 kubičnih metrov na uro). “Brez obratovalnega monitoringa ni nadzora nad onesnaževalci, zato je potrebno redno, sprotno in transparentno poročanje tako državi kot lokalnim skupnostim,” so poudarili.

Podpisi nevladnikov za zakon o varstvu okolja

Inštitut 8. marec, društvo Eko Anhovo in Dolina Soče ter Civilna iniciativa Danes so na začetku tedna sporočili, da so zbrali potrebnih 5000 overjenih podpisov za vložitev predloga novele zakona o varstvu okolja v DZ. Z novelo želijo med drugim izenačiti standarde izpustov pri sežigu in sosežigu odpadkov. Podpise naj bi v DZ prinesli še ta teden.

Predlog novele so pripravili v okviru kampanje Naj Anhovo zadiha, saj je glavni namen predlaganih sprememb zmanjšati onesnaževanja okolja v dolini reke Soče.