in

GZS predstavil “mini” davčno reformo, z znižanjem davkov bi dosegli večjo rast naložb

Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.

Čas je, da se slovensko gospodarstvo razbremeni,” je dejala generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Vesna Nahtigal in spomnila, da GZS na upad obsega proizvodnje opozarja že od marca, ter dejala, da so pripravili sedem predlogov z davčnega področja, ki bi spodbudili gospodarsko rast ter prispevali k povečanju konkurenčnosti gospodarstva. Prejšnji teden so jih že predstavili tudi finančnemu ministru Klemnu Boštjančiču.

Kapico na socialne prispevke bi na GZS-ju postavili pri 2,5-kratniku povprečne plače oz. 5500 evrov bruto, veljala bi tako za delojemalčeve kot delodajalčeve prispevke. Kapico pozna večina srednjeevropskih držav, je povedal glavni ekonomist GZS-ja Bojan Ivanc, ki se je zavzel tudi za odpravo petega dohodninskega razreda oz. za zvišanje meje za obdavčitev z najvišjo dohodninsko stopnjo, “še posebej v obdobju, ko se bo začel obračunavati prispevek za dolgotrajno oskrbo“.

Stopnje davka na kapitalske dobičke in dividende bi znižali za po pet odstotnih točk, ob tem pa zavezancem ob veljavni cedularni obdavčitvi ponudili tudi možnost sintetične. Takšno obdavčitev, ki je ugodnejša za zavezance z nizkimi prihodki, smo pred leti že imeli, je spomnil Ivanc.

Postopno bi znižali tudi stopnjo davka od dohodkov pravnih oseb, in sicer z 19 na 15 odstotkov v štirih letih, medtem ko bi olajšavo za investiranje zvišali s 40 na 50 odstotkov. S tem bodo podjetja dosegla večjo rast naložb, ki so potrebne za hitrejšo rast produktivnosti, so prepričani na GZS-ju.

Z novelo zakona o udeležbi delavcev pri dobičku bi poenostavili nagrajevanje zaposlenih iz dobička podjetij, tem pa ponudili davčno ustrezno motivacijo za krepitev lastništva zaposlenih. “Novela bi zagotavljala spodbudo tudi mladim podjetjem, da bi hitreje rasla, pa tudi, da bi lahko v svojo lastniško strukturo vključila svoje zaposlene,” je dejal Ivanc, ki se mu zdi smiselno uvesti davek na nepremičnine, a kot je poudaril, ne predlagajo dodatnih davčnih bremen. Z njim naj bi namreč nadomestili obstoječe nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč, ki ga določajo občine same. V nekaterih občinah so poslovni subjekti s tem nadomestilom nadpovprečno obremenjeni, je dejal Ivanc in dodal, da bi nepremičninski davek ostal prihodek občin.

Med predlogi sta še dvig meje za izkoriščanje davčne olajšave pri varčevanju v drugem pokojninskem stebru ter vzpostavitev tretjega pokojninskega stebra oz. uvedba t. i. P-računov, s katerimi bi prebivalce bolj spodbudili k varčevanju za varnejšo starost. Ta sredstva imajo namreč v našem BDP-ju veliko manjši delež, kot velja v Evropi, je opozoril Ivanc.

Opozorila glede ohlajanja gospodarstva

Na ohlajanje gospodarstva na GZS-ju opozarjajo predvsem na podlagi podatkov o novih naročilih. “Ta so predvsem v proizvodnji precej nizka, in to nas trenutno najbolj skrbi,” je povedal Ivanc. “Glede na podatke o gospodarski rasti bi bilo treba k tej mini davčni reformi pristopiti takoj,” je dejala Vesna Nahtigal ter opozorila na problematiko z oskrbo z električno energijo.

Po zaprtju šestega bloka termoelektrarne v Šoštanju leta 2033 bomo v večini odvisni od uvoza elektrike, je povedala in predlagala, naj se referendum o drugem bloku krške jedrske elektrarne izvede čim prej in ga ne prelaga na konec mandata. Če bomo uvozno odvisni in bo spet prišlo do energetske krize, kot je bila lani, bomo verjetno imeli problem, je dejala.

Nasprotovanje spremembam bolniških dopustov

Predstavniki gospodarstva pa ostro nasprotujejo neuradni nameri vlade o vnovični uvedbi daljšega obdobja izplačevanja bolniške odsotnosti v breme delodajalca. Vlada naj bi po neuradnih informacijah portala N1 razmišljala o tem, da bi se nadomestila bolniške odsotnosti obračunavalo tako, kot se jih je pred spremembo v prejšnjem mandatu.

DZ je januarja lani potrdil noveli zakonov o delovnih razmerjih ter o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki sta obdobje nadomestila za bolniško odsotnost zaposlenih, ki se izplačuje v breme delodajalca, skrajšali s 30 delovnih dni na 20 delovnih dni za posamezno odsotnost z dela, vendar na največ 80 dni v koledarskem letu.

Če bo vlada podaljšala izplačevanje bolniške odsotnosti v breme delodajalcev, bo s tem naredila velik korak nazaj in dodatno otežila že tako zahtevne razmere, v katerih deluje slovensko gospodarstvo,” so se odzvali predstavniki organizacij Gospodarska zbornica Slovenije, Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, Trgovinska zbornica Slovenije, Združenje delodajalcev Slovenije ter Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije.

Golob: Odločili smo se za razvoj in prihodnost

Golob je danes na srečanju z župani, gospodarstveniki in drugimi nosilci razvoja na Koroškem v Slovenj Gradcu, ki je potekalo v okviru vladnega obiska regije, dejal, da so bili pri pripravi proračuna za prihodnje leto pred dilemo, kje vzeti denar – ali varčevati pri razvoju in znanosti ali pri bolniških dopustih.

“Ali mislite, da smo vzeli denar znanosti? Ne. Med dvema dilemama – ali bomo vlagali v razvoj in prihodnost ali v to, da bo nekdo, ki je danes na bolniški, še naprej srečen na bolniški in njegov delodajalec tudi – smo se odločili za razvoj in prihodnost,” je potrdil premier.

Dodal je, da so zaradi tega že dobili protestna pisma gospodarstva, “tega istega gospodarstva, ki pravi, da je treba vlagati v razvoj in povečati sredstva”. Najlažje se je odločiti za vzdrževanje statusa quo, ampak vlada se ne bo, ker verjame, da je treba gledati v prihodnost, je povedal.

Bojijo se, da se vnovič nakazuje poslabšanje položaja gospodarstva, zaradi česar so močno zaskrbljeni, so zapisali v GZS-ju. “Sprejetje rešitve, o kateri razmišlja vlada, bi pomenilo samovoljen in enostranski ukrep, brez kakršnega koli dialoga in presoje vplivov na gospodarstvo, ki že vse od lanskega leta deluje v vedno bolj oteženih razmerah poslovanja,” so utemeljili.

V dopisu predsedniku vlade Robertu Golobu so poudarili, da je slovensko gospodarstvo izpostavljeno visoki ravni tveganj in negotovosti, saj je v zadnjem času že tako obremenjeno z novimi oziroma višjimi dajatvami. Nadaljujejo se tudi nenehne grožnje o uvedbi dodatnih finančnih in administrativnih obremenitev, med katerimi so dodatne dajatve in negativna sprememba dohodninske zakonodaje, visoke cene energentov, omejevanje pogojev poslovanja zaradi uvedbe različnih oblik regulacije, so našteli.

Dopis so naslovili tudi na ministra za gospodarstvo, turizem in šport Matjaža Hana ter na vodje poslanskih skupin DZ-ja.