in

Idejo o slovenski reprezentanci slišal prvič, saj je vedno sanjal le o igranju za BiH

Luka Garza in Teoman Alibegović na tekmi Cedevita Olimpija – FMP. Foto: www.alesfevzer.com

Teomanova žena Lejla je teta 24-letnega Garze, ki se po izvrstnih predstavah na kolidžu Iowa – v zadnji sezoni je bil celo izbran za najboljšega univerzitetnega košarkarja v ZDA – zdaj uveljavlja v Ligi NBA. V najmočnejše košarkarsko tekmovanje na svetu se je po štirih letih igranja na univerzi podal pred dvema sezonama. Prvo je preigral pri Detroitu, po njej postal prost igralec, potem pa podpisal za Minnesoto. “V teh dveh sezonah sem res ogromno napredoval. V prvi sem pridobival izkušnje. Prvič sem se srečal s to ravnjo. Nisem bil še popolnoma pripravljen. Zdaj se bistveno bolj domače počutim na parketu. Prihodnost se zdi precej svetlejša, kot se je po prvi, kar me res veseli,” je v Stožicah povedal za MMC.

Odlično je igral na univerzi Iowa in v zadnji sezoni dosegal 24,1 točke in 8,7 skoka na tekmo. Foto: AP

Odlično je igral na univerzi Iowa in v zadnji sezoni dosegal 24,1 točke in 8,7 skoka na tekmo. Foto: AP

Igral je v razvojni ligi za Iowa Wolvese, 28-krat pa je nastopil tudi za Timberwolvese, za katere je v povprečju prispeval 6,5 točke na tekmo. Pri Minnesoti je veliko odnesel že od treningov, saj sta v moštvu dva odlična centra Karl-Anthony Towns in Rudy Gobert:Sodelovanje z njima je bila izjemna izkušnja. Neverjetno. Na eni strani eden najboljših obrambnih centrov, na drugi strani pa napadalnih. KAT je tudi eden najboljših strelcev med visokimi igralci. Od obeh sem se veliko naučil. Od Rudyja na primer različne stvari v obrambi “pick and rolla”, Karla pa, kako dobro zna dosegati koše. Vsak dan sem skušal odnesti, kolikor sem lahko.”

V Ligi NBA je do zdaj odigral 60 tekem, v dobrih desetih minutah pa je v povprečju dajal nekaj več kot šest točk. Foto: AP

V Ligi NBA je do zdaj odigral 60 tekem, v dobrih desetih minutah pa je v povprečju dajal nekaj več kot šest točk. Foto: AP

“Prehod z univerze v NBA je seveda velik. Ogromen korak. Vedno sem sanjal o NBA-ju, a nisem si mislil, da mi bo uspelo. Zavedam se, da igranje v tej ligi ni samoumevno. Vsak dan se zavedam, da sem srečnež, ker imam tako priložnost. Skušam čim bolj trdo delati in, ko se pojavi priložnost, jo maksimalno izkoristiti. Zadnja sezona je bila zares dobra. Že v prvi sem se veliko naučil in veliko teh izkušenj prenesel v drugo. Dočakal sem tudi lepo priložnost, ko smo imeli med sezono kar nekaj težav s poškodbami. Med drugimi je manjkal tudi Towns. Takrat sem precej igral. Mislim, da tudi kar dobro. Nedvomno uspešna sezona, od katere sem veliko odnesel in se res že veselim naslednje,” je dejal Garza, ki mu sicer pogodba z moštvom iz Minneapolisa poteče, toda verjame, da se bo julija dogovoril za novo.

Poletje bo posvetil delu. Veliko bo treniral v Minnesoti, nekaj časa tudi doma v Washingtonu in morda bo julija zaigral na poletni ligi. Zdaj si je vzel kratek odmor in bo dober teden preživel s sorodniki v Sloveniji in Italiji. V soboto zjutraj je priletel v Ljubljano, kjer ga je počakal Teoman in potem sta si ogledala Amarjevo tekmo. Prvič je v Slovenijo prišel za dalj časa, predtem se je, kot je povedal, le peljal čez, je pa nanj država naredila odličen prvi vtis. Z bratranci Mirzo, Amarjem in Denisom, so si sicer zelo blizu. Ko so bili še mlajši, so skupaj vsako poletje preživeli v Bosni in Hercegovini: “Mama je odraščala v Sarajevu, med vojno pa je šla k sestri in Teomanu v ZDA. Tam je potem ostala. Ko sem bil otrok, sem takoj, ko se je končala šola, odšel v Bosno, kjer smo bili skupaj z bratranci dva meseca. Prišli smo do njih v Benetke ali Videm, kjer sta teta in stric, potem pa smo šli skupaj v Bosno in na Hrvaško.”

Lukov oče Frank je Američan, ki je tako kot njegov oče James Halm igral univerzitetno košaro. Košarki je zapisana tudi družina po mamini strani, četudi je bil dedek Refik Muftić uspešen nogometni vratar, saj je košarko igrala tudi Košarko mama Šejla. Foto: www.alesfevzer.com

Lukov oče Frank je Američan, ki je tako kot njegov oče James Halm igral univerzitetno košaro. Košarki je zapisana tudi družina po mamini strani, četudi je bil dedek Refik Muftić uspešen nogometni vratar, saj je košarko igrala tudi Košarko mama Šejla. Foto: www.alesfevzer.com

Navdušen sem nad Slovenijo. Prelepa je. Vse je tako zeleno. Lepo je biti znova v Evropi. Nisem bil že nekaj časa. Mislim, da šest let. Vesel sem, da sem znova tu.

Luka Garza

Ko se je začel uveljavljati v Ligi NCAA so na njegovo ime postali pozorni tudi nekateri slovenski košarkarski navdušenci. Hitro so po različnih kanalih v pogovorih zaokrožile ideje, kako bi ga moral KZS rekrutirati, da bi igral za Slovenijo. Res je, da ima Teoman v Sloveniji sestro, toda z Garzo je v sorodu po ženini strani. Lukova mama Šejla je njegova svakinja, tako da neposrednih povezav s Slovenijo nima. “Nisem vedel, da so nekateri imeli takšne ideje (smeh, op. a). Zabavno. Lepo slišati,” je dejal Garza in dodal, da ni bilo nobenih kontaktov. Tudi ni bilo nobene možnosti v tej smeri. Odločil se je, da bo zastopal domovino svoje mame, Bosno in Hercegovino, enako pa se je odločil tudi Amar. Zanimivo, da so trije bratje Alibegović igrali vsak za svojo reprezentanco. Starejši Mirza v mlajših selekcijah za Italijo, najmlajši Denis pa za Slovenijo. Oba sta sezono začela v drugi italijanski ligi, medtem pa je Denis odšel v tretjo.

Amar pa je član Cedevite Olimpije. Tudi on je študiral na univerzi. Obiskoval je newyorški St. John’s in tedaj sta z Garzo znova lahko preživela veliko časa skupaj: “Takrat sva se res veliko videvala. Jaz sem iz Washingtona, tako da ni tako daleč do New Yorka. Spremljam njegovo kariero tudi zdaj. Ponosen sem nanj, da je tako napredoval, odkar je šel z univerze. Postal je bistveno boljši igralec. Vesel sem, kar mu je uspelo z Virtusom in da je zdaj tu v Olimpiji. Lepo, da mu uspeva v karieri in to na tej ravni.” Velika želja je, da bi skupaj zaigrala za reprezentanco, toda trenutno imata oba, ker sta državljanstvi prejela Amar pri 18., Luka pa pred dvema letoma, t. i. zvezdico in status naturaliziranega igralca.

Minute si je v ekipi, ki ima taka centra, kot sta Rudy Gobert in Karl-Anthony Towns, težko izboriti, zato je v minuli sezoni igral tudi v razvojni ligi. Foto: AP

Minute si je v ekipi, ki ima taka centra, kot sta Rudy Gobert in Karl-Anthony Towns, težko izboriti, zato je v minuli sezoni igral tudi v razvojni ligi. Foto: AP

Sorodna novica
Oče želel, da bi sin igral za Slovenijo, on pa ga je osrečil s prestopom v Olimpijo

Ker ima izbrana vrsta Bosne in Hercegovine največ vrzeli na položaju organizatorja igre, ima trenutno prednost John Roberson, zveza pa rešuje njuna statusa, da bi se ta zvezdica morda lahko izbrisala. V primeru Amarja so na primer vsi štirje stari starši iz Bosne, pa je vseeno naturaliziran igralec: “Imam državljanstvo, zdaj le čakam pravi trenutek in pravo poletje, da zaigram. Letos ne vem, če bom, bi pa rad čimprej spoznal trenerski štab in soigralce. Delamo na tem, da bi se uredil status. Ne vem, sicer še, če nam bo uspelo, a res upam, da nam. Ko sem prišel na kolidž, sem opozoril nase in takrat so stekli pogovori z zvezo za pridobitev državljanstva. Sicer so bile vedno moje sanje, da bi enkrat zaigral za Bosno in Hercegovino.”

“Spremljal sem reprezentanco, kako je igrala na EuroBaksetu. Res so se pokazali v dobri luči, sploh, ko so premagali Slovenijo in predtem v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo Francijo. Vsako tekmo sem gledal in stiskal pesti. Mislim, da v prihodnosti lahko reprezentanca spiše res lepo zgodbo. Z igralci, kot sta Jusuf Nurkić in Džanan Musa, je prihodnost brez dvoma svetla. Ima kar nekaj kakovostnih košarkarjev. Če se zberemo vsi, nam lahko uspe nekaj posebnega. Upam, da bova lahko igrala tudi midva z Amarjem. Da bi igrala skupaj, bi se tudi izpolnile velike sanje,” je še pristavil simpatični sogovorec.