in

Klasično jesensko malodušje na Wall Streetu

Ameriška centralna banka je zdaj že precej prepričana, da ji bo uspelo zagotoviti mehak pristanek gospodarstva, kar pa hkrati pomeni, da se lahko še bolj brezkompromisno loti boja proti inflaciji in vsaj še enkrat zviša ključno obrestno mero Fed funds, po kateri si poslovne banke med seboj čez noč posojajo denar. Če je v prejšnjem desetletju veljalo, da bodo obrestne mere dlje časa na nizkih ravneh (kar je močno spodbujalo rast delnic), je zdaj ravno obratno: pričakovati je visoke obrestne mere dlje časa. Ali bo to prineslo medvedja gibanja na delniških trgih, bo seveda pokazal čas. Foto: Reuters

Pravzaprav to ne bi smelo biti presenečenje, saj Fed že dolgo vztraja pri svojih jastrebjih stališčih. A očitno vedno znova določen del investicijske javnosti verjame, da je zaostrovanja denarne politike konec in da bo v naslednjem letu že sledilo spuščanje obrestnih mer. V sredo je Fed po dvodnevnem zasedanju ključno obrestno mero pričakovano pustil nespremenjeno v razponu med 5,25 in 5,50 odstotka, vendar jasno namignil, da je računati še z vsaj enim dvigom obrestnih mer in da bodo obresti še kar nekaj časa ostale na teh ravneh, ki jih vlagatelji po finančni krizi 2008, ko so centralne banke trge preplavljale z likvidnostjo, niso vajeni.

Zahtevana donosnost ameriške desetletne obveznice je v četrtek prvič v 16 letih presegla 4,50 odstotka. Okolje visokih obrestnih mer bo imelo negativen vpliv predvsem na delnice tehnoloških podjetij, ki so praviloma precej zadolžena. Kljub temu so letos ravno tehnološke delnice močno zrasle, indeks Nasdaq je od začetka januarja višje za 26 odstotkov. Se je pa avgusta in septembra njegova krivulja obrnila navzdol. Delnice Nvidie, ki so letos na krilih umetne inteligence poletele v nebo, so od rekordne vrednosti oddaljene že 17 odstotkov. Foto: AP

Zahtevana donosnost ameriške desetletne obveznice je v četrtek prvič v 16 letih presegla 4,50 odstotka. Okolje visokih obrestnih mer bo imelo negativen vpliv predvsem na delnice tehnoloških podjetij, ki so praviloma precej zadolžena. Kljub temu so letos ravno tehnološke delnice močno zrasle, indeks Nasdaq je od začetka januarja višje za 26 odstotkov. Se je pa avgusta in septembra njegova krivulja obrnila navzdol. Delnice Nvidie, ki so letos na krilih umetne inteligence poletele v nebo, so od rekordne vrednosti oddaljene že 17 odstotkov. Foto: AP

Najvišja zahtevana donosnost obveznic v 16 letih
Ob nespodbudnih novicah s septembrskega zasedanja Zveznih rezerv je bilo na največjih borznih parketih čutiti še nekaj negativnih dejavnikov: donosnost desetletne ameriške državne obveznice je prvič po 16 letih presegla 4,5 odstotka (in vse več vlagateljev vabi, da namesto na tveganem delniškem trgu kupijo obveznice in ob zavedanju, da bodo z donosom pokrili vsaj inflacijo, mirno spijo), ameriški vladnim službam spet grozi zaprtje, če v kongresu do 30. septembra ne bo dogovora, cene nafte so nevarno blizu stotim dolarjem (kar bo seveda vplivalo na inflacijo), upoštevati pa je treba še zgodovinsko dejstvo, da smo v obdobju, ko so imeli delniški indeksi v povprečju najslabše donose (v mislih imamo desetdnevno obdobje, začevši z 18. septembrom).

Največji letošnji odlivi iz delniških skladov
Newyorški delniški indeks S & P 500 je od ponedeljka do petka izgubil 2,9 odstotka, kar pomeni največji tedenski padec po marcu. Pri banki BoFA ob tem poudarjajo, da so delniški skladi po vsem svetu v tednu do srede (20. septembra) zaznali za 16,9 milijarde dolarjev odlivov, kar pomeni, da so vlagatelji delnice prodajali tako obsežno, kot še nikoli letos. Obvezniški skladi medtem še naprej zaznavajo prilive denarja, in sicer že 32. teden zapored. Kljub vsemu je indeks S & P 500 letos za 12,8 odstotka v plusu, kar je lep dosežek, pri čemer je treba dodati, da je bil lanski padec precej izrazit (-20 %).

Na Ljubljanski borzi je indeks SBITOP minuli teden pridobil nekaj točk, potem ko so se za več kot dva odstotka podražile Krkine (tečaj: 108 evrov) in Petrolove (22,80 evra) delnice, ki imajo tudi največjo utež v indeksu. Delnice Cinkarne (22,70 evra) so se pocenile za 3,40 odstotka. Foto: BoBo

Na Ljubljanski borzi je indeks SBITOP minuli teden pridobil nekaj točk, potem ko so se za več kot dva odstotka podražile Krkine (tečaj: 108 evrov) in Petrolove (22,80 evra) delnice, ki imajo tudi največjo utež v indeksu. Delnice Cinkarne (22,70 evra) so se pocenile za 3,40 odstotka. Foto: BoBo

Bank of America: Wall Street ob koncu leta malce višje, kot je zdaj
Spomnimo, da je bila na Wall Streetu prva polovica letošnjega leta odlična, od konca julija pa je S & P izgubil šest odstotkov. Kljub vsem negotovostim, ki so ob vstopu v jesen zavladale na finančnih trgih, pa so pred dnevi pri Bank of Americi zvišali ciljno vrednost indeksa S & P 500, ki naj bi leto končal pri 4600 točkah, torej dobrih šest odstotkov višje, kot je njegova trenutna vrednost. Po jesenskem malodušjo naj bi torej sledil tradicionalen optimizem ob koncu leta. Očitno so pri BoA-ju prepričani, da je večji popravek navzdol izključen, saj ob vsakih pocenitvah pride na trg precej novih kupcev, ki v prvi polovici leta zaradi nevarnosti ameriške recesije niso upali tvegati in kupovati delnic, zdaj pa vse bolj spoznavajo, da je bil strah odveč in da recesije morda sploh ne bo.

Na borzi v Frankfurtu so se od delnic, ki sestavljajo indeks DAX, v petek najbolj, za 3,44 odstotka, pocenile delnice Commerzbanke, ki so pri 9,66 evra skoraj 20 odstotkov nižje, kot so bile pred pol leta. Foto: Reuters

Na borzi v Frankfurtu so se od delnic, ki sestavljajo indeks DAX, v petek najbolj, za 3,44 odstotka, pocenile delnice Commerzbanke, ki so pri 9,66 evra skoraj 20 odstotkov nižje, kot so bile pred pol leta. Foto: Reuters

Nemške težave se kažejo tudi na borzi
Tudi v Evropi je bila zadnji teden smer navzdol, nekateri šibki podatki (indeks nabavnih menedžerjev PMI nakazuje na skorajšnjo recesijo) so še dodatno obtežili indekse. Stoxx 600 se je sesedel za slaba dva odstotka in je pristal na najnižji vrednosti ta mesec. Frankfurtski DAX je izgubil več kot dva odstotka in se komaj še drži nad 200-dnevnim drsečim povprečjem (15.543 točk). Težave nemškega gospodarstva (vse več jih meni, da je Nemčija spet bolnik Evrope) se zrcalijo tudi na delniških trgih. V svetovnem indeksu MSCI, ki vključuje delnice 9000 podjetij iz vsega sveta, imajo nemška podjetja le še 2,1-odstoten delež, kar je manj od francoskih, švicarskih in kanadskih podjetij. Leta 2011 je bil delež še 3,1-odstoten, od takrat pa nenehno drsi navzdol.