in

Mala začetnica pri besedi božič je simbol samostojnosti slovenskega jezika

Da se imena praznikov, pa naj gre za verske ali državne, piše z malo začetnico, smo s pomočjo slovenskih jezikoslovcev že razložili. A zakaj zapis božiča z malo začetnico, če pa se je včasih pisal z veliko? Razlaga Kozme Ahačiča z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša pravi, da je mala začetnica eden od simbolov samostojnosti slovenskega jezika.

O tem, kako zapisujemo božič – z veliko ali malo začetnico – smo že pisali. Pravilo je, da imena praznikov pišemo z malo začetnico, ne glede na to, ali gre za verske ali državne praznike.

Prav tako malo začetnico uporabimo pri poimenovanju posebnih datumov in spominskih dni, recimo novo leto, materinski dan, zahvalni dan … Izjema so svojilni pridevniki, na primer Prešernov dan, še navajajo strokovnjaki Jezikovne svetovalnice.

Več o tem si preberite v članku: Kako je prav, božič ali Božič?

Če pa se sprašujete, zakaj božič pišemo z malo začetnico, je na to vprašanje na družbenem omrežju radovednemu uporabniku odgovoril Kozma Ahačič, priznani jezikoslovec in raziskovalec na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.

Božič se je včasih res zapisoval z veliko začetnico, a se je ob osamosvajanju Slovencev izpod nemškega vpliva to spremenilo. Kot je zapisal dr. Ahačič, je bil največji borec za to jezikoslovec in duhovnik Anton Breznik.

“Mala začetnica je zato še danes eden od simbolov samostojnosti slovenskega jezika. Današnja želja po veliki pa angleški vpliv,” je v razlagi zapisal Kozma Ahačič. Dodal pa je, da velika začetnica ni prepovedana, če je kdo zaradi nje bolj miren. Kot smo pojasnili v včerajšnjem članku, nekateri pisci v znamenje spoštovanja zlasti pri verskih praznikih te pišejo z veliko začetnico.