in

Na neformalnem vrhu v Granadi v ospredju migracije in širitev Evropske unije

Voditelji na četrtkovem srečanju Evropske politične skupnosti. Foto: Reuters

“Imamo samo dve poti: ali se notranje preoblikujemo, kar bo dolgotrajen proces, in najverjetneje ne bo uresničen v letu ali dveh, ali pa da najdemo v procesu širitve več faz. Samo tako bi širitev lahko napredovala v nekih zmernih časovnih rokih,” je pred začetkom neuradnega vrha dejal slovenski premier Robert Golob.

Poleg tega meni, da bi morale članice prehod kandidatk med posameznimi stopnjami potrjevati s kvalificirano večino, kar pomeni s podporo 55 odstotkov držav članic, ki skupaj predstavljajo 65 odstotkov prebivalcev EU-ja.

Na ta način bi bil lahko napredek pri vseh kandidatkah merljiv, hkrati pa tudi dovolj postopen, da bi lahko kandidatke temu sledile. Danes na neki način opažamo, da ni pri kandidatkah ni prave motivacije,” je povedal premier.

Več držav Zahodnega Balkana ter Ukrajina in Moldavija si želijo pridružiti Uniji. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v ponedeljek sporočil, da je “samo vprašanje časa” za ukrajinsko pridružitev.

Golob: Najučinkovitejši način upravljanja migracij je legalizacija

Osrednja tema vrha bodo tudi migracije. Evropska komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson je prejšnji teden povedala, da je v EU letos prišlo 250.000 prebežnikov, kar je precej manj od milijona leta 2015, vendar migracije postajajo pomembna tema pred evropskimi volitvami junija prihodnje leto.

V Granadi se je zbralo 50 evropskih voditeljev, voditeljev Azerbajdžana in Turčije ni bilo. Foto: Reuters

V Granadi se je zbralo 50 evropskih voditeljev, voditeljev Azerbajdžana in Turčije ni bilo. Foto: Reuters

Premier Golob je pred vrhom dejal, da je najboljši način za učinkovito upravljanje migracij njihova legalizacija, saj Evropa potrebuje delovno silo. To bi med drugim vključevalo centre za usposabljanje v državah izvora, kjer bi posameznike učili jezika in veščin, je dejal premier.

Golob je še poudaril, da je treba pri sodelovanju s tretjimi državami povezati razvojno pomoč, dobro upravljanje migracij, pa tudi sistem vračanja tistih, ki pridejo po nezakonitih poteh. “Mi se lahko glede migracij veliko pogovarjamo, o tem, kako je treba delati na zunanjih mejah, kako je treba delati v državah izvora. Ampak če ne bomo tem državam pomagali s konkretnimi finančnimi pomočmi, so te naše besede o drugačni politiki do migracijskih tokov v resnici prazne,” je še dodal.

Vse več držav izraža zaskrbljenost

Italija in Španija sta pred vrhom sicer izrazili zaskrbljenost zaradi nezakonitega priseljevanja na njune otoke. Evropo je letos pretresla tudi tragična nesreča čolna v grških vodah, v kateri je umrlo več sto prebežnikov.

Nemčija je zaradi migracij znova uvedla nadzor na svojih mejah, s čimer naj bi preprečili tihotapljenje ljudi. Podoben ukrep je uvedlo tudi več drugih vzhodnih članicah schengenskega območja.

V Nemčiji letos poročajo o 80-odstotnem porastu prošenj za azil, pred lokalnimi volitvami na Bavarskem med koncem tedna pa je po vsej državi v porastu priljubljenost skrajne desnice.

Tudi na Poljskem so migracije pomembna tema pred splošnimi volitvami 15. oktobra. Konservativna vlada vztraja, da ne bodo sprejeli prebežnikov z Bližnjega vzhoda in iz Afrike, medtem ko so ponudili zatočišče več milijonom iz Ukrajine.

Občutek neuspeha na srečanju Evropske politične skupnosti

V četrtek je v Granadi sicer potekalo srečanje Evropske politične skupnosti, na katerem se je zbralo več kot 50 voditeljev, med njimi tudi britanski premier Rishi Sunak in Volodimir Zelenski.

Evropska politična skupnost je pobuda francoskega predsednika Macrona. Foto: Reuters

Evropska politična skupnost je pobuda francoskega predsednika Macrona. Foto: Reuters

Voditelji so upali na preboj v odnosih med Armenijo in Azerbajdžanom, potem ko azerbajdžanska vojska prevzela nadzor nad Gorskim Karabahom, od koder je pobegnilo več kot 100.000 etničnih Armencev. Vendar sta azerbajdžanski predsednik Ilham Alijev in njegov zaveznik, turški predsednik Recep Tayyip Erdogan, odpovedala udeležbo, zato tudi ni prišlo do neposrednih pogovorov z armenskim premierjem Nikolom Pašinjanom.

Azerbajdžan je Francijo obtožil pristranskosti v pogajanjih in na koncu privolil v pogovore, a le pod okriljem EU-ja v Bruslju, je po poročanju Politica sporočil svetovalec azerbajdžanskega predsednika Hikmet Hajijev.

Evropski parlament je sicer prav tako v četrtek sprejel resolucijo, v kateri so trenutne razmere v Gorskem Karabahu označili za etnično čiščenje ter “ostro obsodili grožnje in nasilje, ki ga izvajajo azerbajdžanske enote“. Pozvali so k zmanjšanju odvisnosti od plina iz Azerbajdžana ter k uvedbi sankcij zoper vlado, poroča Euronews.

V Granadi so voditelji želeli tudi obravnavati napetosti med Srbijo in Kosovom, a prav tako neuspešno. Kosovska predsednica Vjosa Osmani je zavrnila pogovore s srbskim kolegom Aleksandrom Vučićem, če ne bodo uvedene sankcije proti Beogradu zaradi nedavnega oboroženega napada Srbov na severu Kosova. Po poročanju Al Džazire je Priština tudi pozvala Španijo, naj se pridruži drugim članicam pri ukrepih zoper Beograd.

Občutek neuspešnosti neuradnega vrha je dosegel vrhunec, ko je gostiteljica Španija zadnji trenutek odpovedala načrtovano novinarsko konferenco za približno 700 novinarjev, na kateri naj bi uradno zaznali predajo vodenja Evropske politične skupnosti s Španije na Združeno kraljestvo.

V Granadi neformalni vrh EU-ja