in

Novi evropski prvak ima rad klasike, ciklokros in tudi klance

Po lanski izgubljeni sezoni se je Anže Ravbar pri 18. letih vrnil v reprezentanco in ob slovesu postal evropski prvak, ki ima zdaj za nagrado priložnost, da se poda v tujino, kjer bi lahko nadaljeval obetavni razvoj. Foto: MMC RTV SLO

Prvič je Slovenija na cestni dirki evropskega prvenstva v kolesarstvu osvojila dve medalji, zgodovinski podvig sta spisala zlati Anže Ravbar in bronasti Žak Eržen, ki sta kronala delo celotne ekipe in uresničila načrt selektorja ter izpolnila vizijo Mateja Mohoriča.

Slovenski šampion s svojo Fundacijo Mateja Mohoriča namreč namensko sodeluje s Kolesarsko zvezo Slovenije, pri čemer so njena sredstva namenjena za čim bolj kvalitetni dirkalni program najboljših slovenskih mladincev. Program, ki že rodi sadove.

Vztrajal kljub letu težav s kolenom

“Neverjetno, nisem si prav predstavljal, da imam možnost tudi za zmago, a zadal sem si cilj in ga uresničil. Zdaj gremo naprej,” je zadržano začel novi evropski prvak v cestni vožnji. 18-letni novomeški kolesar Adrie Mobil ima za seboj namreč precej neprijetno zdravstveno težavo.

“Lani nisem štartal niti ene dirke za reprezentanco, celo leto me je bolelo koleno, zdaj spomladi sem končno to saniral in sem se pridružil nazaj. Stopnjeval sem, čez celo leto sem se sem dirkal in zdaj na koncu mi je uspelo. Mislim, da sem najbolj zaslužen sam, ker nisem nikoli odnehal,” se je tiho, a odločno pohvalil kar sam.

Kolesarim že od leta 2015. Torej deset let. Navdušil me je brat, ki je treniral, zdaj ne več, in seveda oče. Pri dečkih se je videlo, da znam kolesariti, imam dobro tehniko, saj zato sem tudi zmagal zdaj na evropskem prvenstvu, ker se znam spuščati v dolino, znam voziti po kockah in s ciklokros kolesom. Drugače sem čisto klasičen fant, ki rad kolesarim, malo manj rad hodim v šolo, drugače pa najraje preživljam čas z bližnjimi, ker me vsi podpirajo pri tem.

Anže Ravbar se predstavi

Oči zaiskrijo na makadamu, blatu, kockah

Anže Ravbar se je lani zaradi mišičnega neravnovesja ubadal z bolečinami v levem kolenu, kar je odpravil v fitnesu z razvojem drugih mišic. V reprezentančnem dresu je letos prvič opozoril nase konec aprila: najprej na etapni dirki Eroica z 12. mestom in nato še s 4. mestom na enodnevni istoimenski dirki. Po domače: na mladinski Strade Bianche po istih makadamskih cestah kot poteka šesti kolesarski spomenik.

“Prvič sem vozil, čemur se lahko reče Srade bianche za mladince. Dirka me je res navdušila, najboljša v tej sezoni zame. Res bi jo še rad vozil tudi v starejših kategorijah. Sploh ne morem popisati, ampak to je drugače, kako cestna dirka, ne vidiš 5 metrov pred seboj, ker se tako kadi, polna usta peska … Vrhunsko,” je z iskricami v očeh Ravbar pripovedoval, s kakšnim užitkom je prvič zares dirkal po makadamu. Ravno različne podlage so njegova močna točka.

Makadamkar oz. gravel kolo je njegov zvesti trening pripomoček, da se preseka rutino na cesti, hkrati pa pozimi gre z največjim veseljem na ciklokros kolo. Ravno na božičnem ciklokrosu v Ljubljani 2021 je prvič pritegnil pozornost, ko je zasedel četrto mesto za Pogačarjem, Mezgcem in Govekarjem. Mogoče se že to zimo poda celo v ciklokros meko – Belgijo, je izdal po koncu torkove novinarske konference, ki jo je Kolesarska zveza Slovenije pripravila za mlada medalista.

Anže Ravbar prvi in Žak Eržen tretji. Enak vrstni red kot na EP-ju v Drentheju je bil zanimivo tudi v zadnji, 4., etapi Alpe Adria v Celovcu sredi avgusta. Foto: MMC RTV SLO

Anže Ravbar prvi in Žak Eržen tretji. Enak vrstni red kot na EP-ju v Drentheju je bil zanimivo tudi v zadnji, 4., etapi Alpe Adria v Celovcu sredi avgusta. Foto: MMC RTV SLO

Dirka kot iz učbenika

Slovenski mladinci pod vodstvom Naceta Korošca je spomladi na klasikah izvrstno začela in začela osvajati stopničke, poleti na etapnih dirkah jim je malce pošla sapa, a jeseni so si za cilj zadali SP in EP. V Glasgowu so želeli nadzirati razvoj dirke, a jim je ušla na koncu zmagovita skupina, vseeno pa je bil Žak Eržen na koncu deveti.

Na evropskem prvenstvu v Drentheju, na razgibani progi po hribih na nekdanjem smetišču in podlagi začinjeni s pravimi severnimi kockami, so Slovenci trdno nadzirali dirko od samega začetka do zmagovitega konca.

“Izvrstno odpeljala dirka, kot iz učbenika. Osebno mislim, da je bilo to plod dela zadnjih dve let. Vseh, ki so pomagali in sodelovali z mladinsko reprezentanco. Pogovarjali smo se, da moramo kronati nekako to sezono, manjkala nam je le zmaga. Presrečen sem, da je to fantom in ekipi uspelo na velikem odru,” je bil na uspeh ponosen Nace Korošec, ki je v Drenthe popeljal naslednjo ekipo: Marcel Gladek, Jaka Marolt (71.), Jakob Omrzel (33.), Erazem Valjavec (27.) in seveda oba medalista.

Pred lansko sezono so se sredstva močno povečala, tukaj gre moja osebna zahvala Kolesarski zvezi Slovenije in seveda fundaciji Mateja Mohoriča, ki nas prav tako podpira in s temi dodat dodatnimi sredstvi smo lahko močno popolnili program, nastopili na večini močnih dirk oziroma najmočnejših dirk za to kategorijo. Fantje so se s temi močnimi kilometri v tujini na težkih dirkah res zgradili. Tako osebno kot celotna ekipa in nekje se je moralo to pokazati.

Nace Korošec, selektor mladincev

Valjavec oba pripeljal v idealno izhodišče

“V prvem begu je bil Jakob Omrzel, kar je bila voda na naš mlin. V drugem Erazem Valjavec, ki je potem, ko je bil ujet, še odločilno pripomogel in pripeljal oba fanta v idealen položaj,” je razvoj dirke mladincev povzel Korošec.

“Dirkalo se je že od štarta na polno. Najprej smo imeli v begu Jakoba, nato še Erazma. Imeli smo rezervni načrt, če se ujame, sva bila tukaj jaz pa Žak za sprint. V predzadnjem krogu se je res to zgodilo. Erazem se je potem, ko so ga ujeli, podredil nama in naju pripeljal praktično na čelu skupine na tretje in četrto mesto pred kockami in potem sva midva samo dokončala vse ekipno delo,” je Ravbar opisal taktično dirko.

Edini z uspešnim napadom na kockah

V zaključku je bil zahteven odsek s kockami, a s tega predzadnjeva vzpona do cilja na vseh preostalih dirkah EP-ja v Drentheju ni uspelo zmagati nobenemu. Edini z uspešnim napadom na najbolj privlačnem in najtežjem odseku kroga je bil ravno Ravbar, ki je to uskladil z Erženom.

“Že med dirko sem se odločil, da bom naredil ta podvig in napadel kilometer pred ciljem. Potem sem bil pa še na dobri poziciji pred tem odsekom s kockami in sem lahko to res izvedel,” je pojasnil Ravbar zmagovito potezo, s katero si je pripeljal prednost pred vsemi. Za njim je Eržen šel v boj za preostali medalji in osvojil bronasto odličje.

Ostati doma ali v tujino?

Anže Ravbar in Žak Eržen sta se na najlepši možni način poslavila od mladincev in se podajata med člane. Eržen (krajši pogovor z njim bo objavljen v sredo) se iz Adrie Mobil seli v razvojno ekipo Friuli, nato pa že naprej v svetovno serijo k ekipi Bahrain Victorious. Kaj pa novi evropski prvak?

“Zdaj imam nekaj ponudb, ampak se še nisem odločil, se bom pa v naslednjih tednih, v dneh. Da, tujina po vsej verjetnosti. Ali pa Adria, bomo videli. Zdaj je takšen trend in se mu moraš prilagoditi,” je Ravbar pojasnil, zakaj je tujina za mlade kolesarje tako vabljiva, saj jih tam v uradnih razvojnih ekipah svetovne serije čaka vrhunska podpora.

In v kakšnega kolesarje se želi razviti oziroma kako bi se kolesarsko sam opisal? “Osebno še nisem dovolj različnih dirk dirkal, a mislim, da sem v drugem letu mladince našel. Všeč so mi klasike, rad vozim ciklokross, rad šprintam, rad grem na klance.”