in

Poslanci sprejeli tudi zakona o DDV in debirokratizaciji

Poleg desetega paketa protikoronske pomoči so poslanci danes sprejeli še novelo zakona o DDV in zakon o debirokratizaciji. Novela zakona o DDV prinaša prenos treh evropskih direktiv in izvedbene uredbe, ki urejajo med drugim plačevanje DDV pri čezmejnem trgovanju na daljavo oz. e-trgovanju. Zakon o debirokratizaciji bo po mnenju vlade in koalicije olajšal dostop do javnih storitev in ukinil nekatera administrativna bremena. Nasprotoval mu je del opozicije, kjer so opozarjali, da je bil pripravljen mimo vseh običajnih procesov.

Novelo zakona o DDV je podprlo 46 poslancev, 24 jih je glasovalo proti. Vlada jo je pripravila, potem ko je njenemu prejšnjemu predlogu julija v državnem zboru zmanjkal le glas podpore. Z novelo se ukinja predložitev dodatne dokumentacije ob prvi predložitvi obračuna DDV. S 1. julijem 2022 se bo ukinil tudi prag za obvezen vstop kmetov v sistem DDV. Slednje je namenjeno poenostavitvi delovanja sistema DDV za kmete, saj ne bi bilo več vsakoletnega preverjanja obsega katastrskega dohodka in obdavčljivih subvencij ter posledičnega identificiranja kmetov za DDV po uradni dolžnosti.

Novela odpravlja oprostitev plačila DDV ob uvozu pošiljk neznatne vrednosti (meja je bila določena pri 22 evrih). Oprostitev plačila DDV za uvoz vrednosti do 22 evrov je bila sicer odpravljena že 1. julija letos s pravilnikom.

Po tej noveli bodo lahko podjetja uveljavljala odbitek DDV pri nabavi motornih vozil (avtomobilov, motornih koles ter koles in podobnih vozil s pomožnim motorjem), če bodo ta vozila namenjena za opravljanje dejavnosti zavezanca. Pri tem bo moralo biti takšno vozilo brez izpustov ogljikovega dioksida in z davkom ne bi smelo stati več kot 80.000 evrov.

Po noveli bodo trgovci in drugi izdajatelji računov te v papirni obliki izročali le še na zahtevo kupcev, sicer pa ne več. Minister za finance Andrej Šircelj je pri tem zagotovil, da to ne pomeni, da se račun ne bo izdal, ampak ga le ne bo treba izročiti v fizični obliki.

Predlog so podpirali v SDS, NSi, SMC, SNS in DeSUS, saj da zakon prinaša poenostavitve in razbremenitve. Nasprotovali pa so mu v LMŠ, Levici, SD, SAB in nepovezani poslanci. Ti niso bili za to, da se prinaša darila bogatim, skeptični so bili do neizdajanja računov, saj da to lahko vodi v zlorabe.

Foto : Matija Sušnik/DZ

Poslanci sprejeli tudi zakon o debirokratizaciji

Državni zbor je s 46 glasovi za in 41 proti potrdil zakon o debirokratizaciji. Gre za prvi paket sprememb za debirokratizacijo, je v imenu predlagatelja dejala državna sekretarka v kabinetu predsednika vlade Katja Triller Vrtovec in dodala, da je strateški svet za debirokratizacijo prejel še več drugih predlogov, ki jih bodo vključili v nove pakete. Paketno reševanje se jim zdi edino možno.

Zakon z namenom olajšanja dostopa do javnih storitev in ukinitve nekaterih administrativnih bremen posega v 12 zakonov, poleg tega pa razveljavlja zakone in podzakonske predpise, izdane na njihovi podlagi, ki se ne uporabljajo več.

V centralni register prebivalcev se bosta lahko dodala tudi mobilna številka in elektronski naslov

Po zakonu se bodo lahko v centralnem registru prebivalstva dodali podatki o mobilni številki in elektronskem naslovu, ki naj bi omogočali hitrejši in učinkovitejši kontakt uradnih oseb s posamezniki. Po novem je predvidena možnost vročanja dokumentov na elektronski naslov, ki ga bo posameznik posredoval pristojnemu organu. Predvidena je uvedba vročanja sklepov javnim uslužbencem tudi na službeno e-pošto.

dz
Foto : Matija Sušnik/DZ

V zakonu o pravdnem postopku se bo ukinilo overjanje natisnjenih izvodov odločb z e-podpisom. V zakonu o ohranjanju narave pa se bo določilo, da naloge upravljanja zavarovanega območja lahko izvaja tudi ustanovitelj sam. V zakonu o športu se bo ukinilo dvojno preverjanje izpolnjevanja pogojev polnoletnosti in najmanj srednje poklicne izobrazbe pri vpisu v razvid strokovnih delavcev v športu.

V zakonu o pogrebni in pokopališki dejavnosti pa se bo določilo, da se v manjših krajih, ki so vezani na mestna pokopališča, dopušča spoštovanje želje žalujočih, da lahko pokojnik do pogreba leži doma. Zakon bo namesto prvotno predlaganega Uradnega registra RS na predlog dela opozicije uvedel Register pravnih aktov lokalnih skupnosti, kar je bila želja občin.

Medtem ko so v SDS, NSi, SMC, SNS in DeSUS v razpravi podpirali načrtovane spremembe, so predlogu nasprotovali v LMŠ, Levici, SD in SAB. Opozarjali so, da so bili do predloga precej kritični v zakonodajno-pravni službi DZ, da predstavniki ministrstev niso sodelovali v razpravi ter da je v delih ustavno sporen.