in

“Poznam zdravnika, ki dela tudi v avtomehanični delavnici”

Nezadovoljstvo je tako veliko, da bi lahko bilo ogroženo delovanje javnega zdravstva, trdijo predstavniki mladih zdravnikov. Zato zahtevajo izstop zdravnikov iz enotnega plačnega sistema. To pa bi pomenilo, da bi se plače najboljše plačanih zdravnikov dvignile precej bolj kot plače mladih.

Skupina Mladi zdravniki vztraja pri zahtevi za izstop zdravnikov iz enotnega plačnega sistema v javnem sektorju. “To je šele začetek, vendar zdaj je treba nasloviti nezadovoljstvo,” je dejal ortoped Vasja Kašnik.

Na današnji novinarski konferenci, ki je potekala prek spletne aplikacije Zoom, so sicer predstavili zahtevo po štirih ukrepih:

  • ustrezna ureditev plač v skladu s primerljivimi sistemi v Evropi
  • postopno urejanje delovnih pogojev in prehod največ 48-urni delovni teden
  • Več časa za obravnavo pacientov
  • Administrativne razbremenitve

“V Avstriji so mi ponudili 7.500 evrov mesečno”

Razlog, da Mladi zdravniki odločno zahtevajo samo dvig plač, je v zavedanju, da delovne razbremenitve ni mogoče doseči na hitro, je pojasnilo več njihovih predstavnikov. “Če bi vztrajali pri 48-urni tedenski delovni obveznosti, bi se zdravstvo ustavilo,” je povedal Kašnik. Drugače je v Avstriji, je dejal. “Tam 48-urno obveznost jemljejo zelo resno,” je povedal. Poudaril je tudi, da so mu na neki avstrijski zasebni kliniki za takšno obremenitev ponudili 7.500 evrov osnovne mesečne plače. Ponudbe ni sprejel. “Ni vse v financah, poleg tega sem pričakoval, da se bo situacija v Sloveniji popravila. Potem pa se še življenje zakomplicira, pridejo otroci in tako naprej,” je dejal. Zdaj je drugače, je nadaljeval. “Zdaj se mnogi sprašujemo, zakaj sploh še vztrajati, če gredo stvari v tako zelo napačno smer,” je povedal.

Spodaj je nekaj izsekov iz predstavitve, s katero so želeli mladi zdravniki opozoriti na razmerja med plačami mladih zdravnikov in nekaterih drugih zdravstvenih delavcev.

Svarilo, da ne bo kot v Srbiji

Več predstavnikov Mladih zdravnikov je posvarilo, da bi lahko nezadovoljni zdravniki zapustili javne zavode ter se zaposlili pri zasebnikih ali v tujini. “Želimo preprečiti razgraditev javnega zdravstvenega sistema,” je dejal zdravnik Jan Jamšek.

Na novinarski konferenci je nastopil tudi pediater Miloš Simov, ki prihaja iz Srbije, zdaj pa dela v zdravstvenem domu Idrija. Opisal je razvoj srbskega zdravstva po koncu vojne. Ker država ni imela denarja za razvoj zdravstva, je veliko zdravnikov odšlo v tujino, je dejal. Javni sistem ni deloval, obstajale pa skupine prebivalstva, ki so si lahko privoščile, da za zdravstvene storitve plačajo. “Naprej so bile zasebne ambulante, nato mini klinike, zdaj pa so že cele zasebne bolnišnice,” je dejal. Takšen sistem pa še poslabša dostop do zdravstva za ljudi na periferiji, je dodal.

Zavrnili Poklukarjevo povabilo

Minister za zdravje Janez Poklukar je skupino Mladi zdravniki pred kratkim povabil na pogovor, vendar so povabilo zavrnili. Pogajanja namreč prepuščajo zdravniškemu sindikatu Fides, so pojasnili. “Mi nimamo mandata za pogajanja,” je dejal ginekolog Luka Kovač, eden od šestih izvoljenih predstavnikov skupine. Zato tudi niso želeli komentirati Fidesovih zahtev ter neuradnih informacij, da je vlada zdravnikom ponudila dvig plač za štiri plačne razrede, če ostanejo del plačnega sistema v javnem sektorju. “Uradno ni nobene ponudbe,” je dejal Kašnik.

“Ne smemo dovoliti divje privatizacije”

Tudi Fides se zavzema za izstop zdravstvenih delavcev iz enotnega plačnega sistema. Letos so se predstavniki Fidesa o tem več mesecev pogajali z ministrstvom za zdravje, ki ga je v teh pogajanjih zastopal državni sekretar Robert Cugelj. Skupaj so oblikovali osnutek zakona o plačah v zdravstvu, ki bi prekinil povezavo med plačami zdravnikov in plačami drugih javnih uslužbencev. Hkrati ima Fides načrt, da bi nato zdravniške plače določili glede na razmerje do povprečne plače.

Projekt izločitve zdravnikov iz plačnega sistema se je ustavil, ko sta se Poklukar in minister za delo Janez Cigler Kralj oktobra dogovorila za precejšen dvig plač nekaterih drugih zdravstvenih delavcev, med katerimi pa ni zdravnikov. Zdaj Poklukar ne želi niti jasno priznati, da osnutek zakona o plačah v zdravstvu obstaja. Zatrjuje, da je izstop zdravnikov iz plačnega sistema možen samo, če bo glede tega dosežen širok družbeni konsenz. Tega pa glede na dosedanjo javno razpravo ni pričakovati.

Zdaj mladi zdravniki celo namigujejo na domnevne konflikte interesov oziroma na povezanost med ministrstvom za zdravje in zasebnimi zdravstvenimi podjetji. Pri tem so opozorili na članek N1, da Cugelj zapušča ministrstvo in odhaja v Diagnostični center Bled. “S kolegi smo si enotni, da nikakor ne smemo dovoliti divje privatizacije,” je dejal zdravnik Jan Jamšek.

Zdravniki z dodatnimi službami

Mladi zdravniki zatrjujejo, da drugim zdravstvenim delavcem privoščijo višje plače. Vendar trdijo, da so razmerja med plačami zdravnikov in medicinskih sester zdaj nenavadna. “Počasi bi se lahko nekaj naredilo na zdravniški strani,” je dejala zdravnica Azra Herceg. Spodaj je nekaj izsekov iz njene današnje predstavitve.

Primerjave kažejo, da razmerje med zdravniškimi plačami in plačami nekaterih drugih zdravstvenih delavcev v Sloveniji niso takšne kot v Nemčiji in Veliki Britaniji. Nekateri zdravniki, ki še niso končali izpopolnjevanja, imajo v Sloveniji osnovno plačo pod povprečno slovensko plačo. “Ni nas malo, ki poleg zdravniške opravljamo še kakšno drugo službo. Poznam zdravnika, ki dela v avtomehanični delavnici,” je povedala Iva Jurov, specializantka medicine dela, prometa in športa. Tudi sama ima dodatno službo, je dejala. “Kot trenerka imam štirikrat do osemkrat višjo urno postavko, kot jo imam kot zdravnica z znanstvenim doktoratom,” je povedala.

Zdravniki se kopičijo pod plačnim stropom

Zdravnike pa moti tudi to, da lahko zdravnik, zaposlen v slovenskem javnem sektorju, že pri 40. letu starosti pride v 57. plačni razred. To je zaenkrat najvišji plačni razred, ki ga lahko doseže zdravnik v enotnem plačnem sistemu. Osnovna mesečna plača v tem razredu je 3960 evrov bruto oziroma 2462 evrov neto. V njem je več kot tretjina zdravnikov.

Foto : N1

Predstavniki Mladih zdravnikov pravijo, da se ne zavzemajo za kakšen natančno opredeljen dvig plač. Ob tem so pojasnili, da so številni mladi zdravniki člani Fidesa. “Priznavamo naš sindikat, preko njega uveljavljamo spremembe,” je dejala zdravnica Anita Dobrovolec.

Fides si po naših informacijah prizadeva, da bi najslabše plačan zdravnik, zdravnik pripravnik, prejemal osnovno plačo v višini zneska povprečne plače v državi, ki zdaj znaša približno 1210 evrov neto mesečno. Najvišja osnovna plača zdravnika pa bi po Fidesovem predlogu znašala 3,5-kratnik povprečne plače, torej 6556 evrov bruto oziroma 4235 evrov neto mesečno. Najslabše plačani zdravniki brez specializacije, ki so zdaj v 31. plačnem razredu, bi torej pri osnovni mesečni neto plači pridobili približno 240 evrov ali 25 odstotkov, najbolje plačani pa okoli 1770 evrov ali 72 odstotkov.