in

Skupina neznancev po Paradi ponosa pretepla aktivista, nasilje obsodilo več političnih predstavnikov

Foto: EPA

Parada ponosa je potekala na Trgu svobode in okoliških ulicah v organizaciji Mladinskega kulturnega centra Maribor. V štajerski prestolnici so jo pripravili tretjič, tokrat pod geslom Iz zakonov v družbo. Na Trgu svobode, kjer se je povorka začela in končala, so imeli tudi kulturno-umetniški program z govorniki.

Nekaj deset nasprotnikov parade je že pred začetkom dogodka prišlo na Trg svobode in v znak protesta razprostrlo slovensko zastavo, so sporočili organizatorji. “Že ko so se začeli zbirati prostovoljci, so prišli do njih mladi fantje in napovedali, da bo prišlo do fizičnega nasilja,” je za Televizijo Slovenija povedala direktorica Mladinskega kulturnega centra (MKC) Maribor Marja Guček.

Med kulturno-umetniškim programom sta se po informacijah organizatorjev nedaleč od trga zgodila vsaj dva incidenta, v katerih sta bila tarča napada udeleženca parade, ki sta dogodka prijavila policiji. Kot je dejala Guček, so policisti in reditelji med samo parado svoje delo opravili zelo korektno.

Po koncu uradnega dela parade, ko so se udeleženci že razkropili po mestu, pa se je zgodil še napad, zaradi katerega je moral najmanj en človek poiskati pomoč na urgenci, ter incident, v katerem so moškega zmerjali in vanj metali jajca, do fizičnega napada pa ni prišlo. Policisti še zbirajo obvestila o dogodkih.

Neznanci obstopili aktivista, ga pretepli in zbežali

Časopis Večer na spletni strani poroča, da so pretepli znanega mariborskega aktivista LGBTQIA+, performerja in pisca Renata Volkerja, ki je na družbenih omrežjih objavil svojo fotografijo v reševalnem avtomobilu s pripisom: “After party je na urgenci.” Volker je pozneje za časopis pojasnil, da je šel s prireditve proti domu po Trgu Leona Štuklja, ko je za njim prišlo več ljudi, ki so ga napadli, brcali in tepli, nato pa pobegnili.

“Ni bila problematična mavrična zastava, ampak slovenska. Pri odhodu domov so mi sledili, lahko rečem otroci, 15-, 16-letniki, ki so me napadli, mi hoteli zastavo iztrgati iz rok. Jaz je seveda nisem dal, poskušal sem jih držati na distanci,” je Volker pojasnil za Televizijo Slovenija. Po fizičnem napadu je moral zdravniško pomoč poiskati v UKC-ju Maribor.

Boštjan Velički s Policijske uprave Maribor je za Večer povedal, da na prireditvenem prostoru niso obravnavali kršitev, so pa na podlagi prijave v mobilni policijski pisarni, ki so jo imeli v bližini, obravnavali dve kršitvi javnega reda in miru v bližnjem gostinskem lokalu. Po koncu javnega shoda so bili obveščeni o dveh primerih.

Nasilje na Paradi ponosa v Mariboru

Guček: Maribor ni le vijoličen in rumen, je tudi mavričen

V Mladinskem kulturnem centru Maribor so nasilje ostro obsodili. “Pomembno je, da se zoper sovraštvo in diskriminacijo odzovemo takoj, skupaj in povezano. Hkrati pa takšni dogodki, kot tudi sovražni govor na družbenih omrežjih, ki ga je pred parado (še) več, potrjujejo eno od ključnih sporočil letošnje mariborske Parade ponosa: da so parade, s katerimi opozarjamo na neenakosti v družbi in na nesprejemanje drugačnosti, še vedno potrebne in da je spremembe iz zakonov treba prenesti v družbo. Zakoni so pomembni, pomembni pa so tudi socialni premiki. Šele z združevanjem teorije in prakse bomo na pravi poti,” so zapisali organizatorji.

“Dokler se bomo v Mladinskem kulturnem centru Maribor srečevali s posamezniki, ki svoje spolne usmerjenosti ali spolne identitete ne morejo svobodno živeti v domačem, šolskem ali delovnem okolju, dokler se bodo po mestu pojavljali napisi in nalepke ANTI LGBT in dokler bomo Parado ponosa lahko organizirali samo ob spremstvu policije, obstajajo razlogi za organizacijo Parade ponosa v Mariboru,” je dejala Marja Guček.

Dodala je, da ”Maribor ni le vijoličen in rumen, je tudi mavričen”. S tem je opozorila na transparent z napisom ”Maribor je vijoličen in rumen, nikoli ne bo mavričen in zelen”, ki so ga neznanci na dan 3. mariborske Parade ponosa izobesili na Titovem mostu.

O nasilju so poročali tudi udeleženci junijske Parade ponosa v Ljubljani, in sicer o žalitvah, verbalnih in fizičnih napadih, zažigu mavrične zastave ter uničevanju zasebne lastnine. Dogajanje je tedaj poleg Varuha človekovih pravic obsodil tudi politični vrh.

Po Paradi ponosa fizično napadli enega od udeležencev

Dogajanje obsodili tudi predsednica republike in ministrica za kulturo

Na sobotno dogajanje se odzivajo tudi predstavniki države in civilne družbe. Predsednica republike Nataša Pirc Musar je na družbenem omrežju X poudarila, da je njeno sporočilo jasno: “Vsak človek, ne glede na svojo spolno usmerjenost, spolno identiteto ali spolni izraz, je vreden spoštovanja, ljubezni in enake obravnave. Incident na mariborski Paradi ponosa ostro obsojam in pozivam pristojne institucije, da strokovno obravnavajo vsako prijavo nasilja in nestrpnosti, z ustrezno podporo žrtvam. Vedno in povsod se moramo postaviti po robu homofobiji, transfobiji, interfobiji in vsem oblikam nestrpnosti ter vsakršnega nasilja.”

Da je fizični napad na Paradi ponosa nesprejemljiv in vsega obsojanja vreden, je na omrežju X zapisala tudi kulturna ministrica Asta Vrečko. “Prav tako sovražni govor desne politike, ki s tem legitimira takšna dejanja, namesto da bi jih obsodila. Za boljši svet je potrebno graditi družbo solidarnosti in strpnosti, ne nasilja in razdvajanja,” je dodala. Njeno sporočilo je objavila tudi vlada.

Zunanja ministrica Tanja Fajon je v povezavi z napadom na aktivista v objavi na omrežju X ocenila, “da gre za strahopetno dejanje manjšine, saj je večina že večkrat dokazala, da želimo vse posameznike enakovredno vključiti v delovanje skupnosti“. Prepričana je, da samo skrajna manjšina nasprotuje raznolikosti in vključenosti naše družbe.

Pri Inštitutu 8. marec pa so ocenili, da ima nasilje na tretji mariborski paradi ponosa “svojega odkritega političnega podpornika v vseh, ki ga legitimirajo, a tudi v naraščanju naše indiference”. “Kar potrebujemo, ni zgolj iskanje storilcev, splošna obsodba nasilja, ampak tudi vztrajna javna razprava o tem, kako se radikalizira slovenska politika in kdo so njeni nosilci,” so zapisali na družbenem omrežju Facebook. “Končno pa tudi velja: bodite pozorni, katere izmed strank nikoli ne obsodijo tovrstnega nasilja in kako nanj reagirajo,” so pristavili.