in

Slovenija v Bruselj poslala drugi zahtevek za izplačilo sredstev iz sklada za okrevanje in odpornost

Foto: AP

Sklad za okrevanje in odpornost je ob izbruhu epidemije ustanovila Evropska komisija, ki se tudi zadolžuje na finančnih trgih. Države tako prejmejo nepovratna sredstva. Vse članice, tudi Slovenija, so iz sklada že prejele 231 milijonov evrov predujma. Slovenija je ob tem v prvem obroku prejela še 50 milijonov evrov, slovenski urad za okrevanje in odpornost pa je v Bruselj poslal drugi zahtevek, ki je sestavljen iz drugega in tretjega obroka nepovratnih sredstev in pa prvega obroka posojil, so sporočili z urada RS za okrevanje in odpornost.

Kot je pojasnila novinarka Radia Slovenija Zdenka Bakalar, je višino zneska težko oceniti, ker je vlada vmes spremenila načrt črpanja sredstev, Evropska komisija pa ga še ni odobrila. Če bi veljal prvotni načrt, bi drugi in tretji obrok skupaj znašala 460 milijonov, prvi obrok posojil pa 300 milijonov. Torej bi Slovenija skupno prejela dobrih 700 milijonov.

Ob spremembi načrta črpanja pa bo znesek najverjetneje nižji, saj je v okviru drugega zahtevka potrebno izpolnjevanje 44 mejnikov in ciljev, medtem ko jih je bilo v prejšnjem predvidenih 60. Spremenjen načrt bo zdaj ovrednotila Evropska komisija, tako da bo višina zneskov verjetno znana do konca leta. Nato sledi še pregled izpolnjevanja zastavljenih mejnikov in ciljev, tako da bi Slovenija lahko sredstva prejela spomladi.

Proces ocenjevanja sicer lahko traja tudi dlje, če Komisija potrebuje dodatna pojasnila ali pričakuje dodatne aktivnosti. Države imajo za to na voljo pol leta. Če država članica izpolni vsa pričakovanja, prejme celotno plačilo.

Z reformami in naložbami bo treba pohiteti – sredstva so na voljo do konca leta 2026

Med cilje in mejnikov, ki so pogoj za črpanje sredstev, je sicer vključen širok nabor področij. Pristojna ministrstva ocenjujejo, da so izpolnila vseh 44 mejnikov in ciljev. “Najprej na področju reform – v veljavo so med drugim stopili zakon o oskrbi z električno energijo, zakon o spodbujanju investicij, sprememba stanovanjskega zakona, sprejeta sta načrta razvoja širokopasovnih omrežij in strategija razvoja kapitalskega trga,” je za Radio Slovenija pojasnil direktor slovenskega sklada za okrevanje in odpornost Josip Mihalic.

“Ko pa govorimo o naložbenem delu načrta, pa lahko omenim razpisana sredstva za projekte za oskrbo s pitno vodo in projekte odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode. Dokončani so bili tudi postopki izbora projektov za vlaganja v nastanitveno turistično ponudbo. Napredek beležimo tudi pri zagotavljanju javnih najemnih stanovanj za mlade – naselje pod Pekrsko gorco v Mariboru, stanovanja v Prvačini pri Novi Gorici in pa v Rogaški Slatini,” je še pojasnil.

Sredstva iz tega sklada so sicer na voljo do konca leta 2026, zato bo treba z reformami in naložbami kar pohiteti, če želimo počrpati vsa nepovratna sredstva v višini 1,5 milijarde evrov, je poročala Zdenka Bakalar. Gre za zahtevno nalogo, saj je med drugim treba izpeljati pokojninsko reformo, zdravstveno, dolgotrajno oskrbo, plače v javnem sektorju, zeleni prehod in številne naložbe.