in

Slovenski izvoznik leta je Steklarna Hrastnik

Steklarna Hrastnik 1860. Foto: Matija Mastnak

Časopis Finance je na Brdu pri Kranju pripravil tradicionalno, 10. Konferenco slovenskih izvoznikov, na kateri je podelil tudi nagrado za izvoznika leta. Ta naziv je letos pripadel Steklarni Hrastnik, ki je v minulih letih doživela temeljito preobrazbo.

Steklarna Hrastnik je strokovno komisijo navdušila z izjemno rastjo prodaje in dobičkonosnosti. Družba, ki ima več kot 600 zaposlenih, je v minulih dveh letih prodajo povečala za tri četrtine na lanskih 99 milijonov evrov, letos pa načrtuje nadaljnjo 20-odstotno rast. V zadnjih šestih letih so v steklarni v posodobitev vložili več kot 93 milijonov evrov, spremenili so proizvodni program in avtomatizirali procese.

V steklarni so opustili programa luči in kozarcev ter se usmerili v program steklenic za premijske žgane pijače, vina in vode. Postali so en izmed dveh vodilnih evropskih ponudnikov premijskih steklenic. 97 odstotkov prometa ustvarijo na tujih trgih, in sicer izvažajo v 60 držav, največ v Italijo, Francijo in Nemčijo.

V zadnjih letih so močno povečali tudi energetsko učinkovitost in vlagali v zelene tehnologije. Še letos bodo svojemu programu dodali steklenice, izdelane s tretjino manjšim ogljičnim odtisom, saj bo njihovo peč poganjal zeleni vodik. V podjetju pa nameravajo vlagati še naprej. Do leta 2028 naj bi svoje zmogljivosti povečali za tretjino.

“To je potrditev, da smo se pred leti podali na pravo pot”

Kot je ob prejemu nagrade izpostavil generalni direktor Steklarne Hrastnik Peter Čas, so hvaležni za prepoznavo njihovega truda in rezultatov. “To je potrditev, da smo se pred leti podali na pravo pot,” je poudaril. Verjame, da se pri tem še ne bodo ustavili, temveč se bo rast podjetja še nadaljevala.

Čas je poudaril, da je bila za uspešno preobrazbo ključna podpora lastnika pri investicijah in zaposlenih, ki so bili pripravljeni pridobiti nova znanja. Za prebojne korake na trgih pa je bil ključen tudi širši management. “Skupek teh faktorjev je prispeval k temu, da smo danes tam, kjer smo,” je dejal.

Med finaliste letošnjega izbora za izvoznika leta so se poleg zmagovalca uvrstili še proizvajalec mobilnih hišk in visokokakovostnih šotorov za glamping Adria Dom, ki izvaža v 30 držav, proizvajalec osebnih dokumentov Cetis, ki je prisoten v 22 državah, proizvajalec športnih nogavic Intersocks iz Kočevja, ki izvaža v 63 držav, in proizvajalec luksuznih avtodomov Robeta iz Slovenj Gradca, ki izvaža v 17 držav.

Uspešne zgodbe so promocija slovenskega gospodarstva

Časopis Finance najboljše izvozno podjetje izbira že devet let zapored, partnerja izbora pa sta tudi javna agencija Spirit Slovenija ter ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport. Nagrajujejo podjetja, ki svojo rast in uspeh gradijo na razvoju novih inovativnih izdelkov, trajnostno, v tesnem sodelovanju s kupci in distributerji, z razvojem lastne blagovne znamke, vstopanjem na nove trge in pridobivanjem novih kupcev.

Kot je ob podelitvi priznanj izpostavil v. d. direktorja Javne agencije RS za spodbujanje investicij, podjetništva in internacionalizacije – Spirit Slovenija Rok Capl, takšne uspešne zgodbe pomagajo pri promociji slovenskega gospodarstva. Na Spiritu po njegovih besedah izvajajo različne aktivnosti za podporo izvoznim podjetjem, saj se zavedajo pomena izvoza za slovensko gospodarstvo.

Zbrane je ob uvodu v današnjo konferenco prek videa na daljavo nagovoril tudi minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han, ki je poudaril, da so izvozniki pomemben del identitete slovenskega gospodarstva. “Vaša vloga je še posebej sedaj, po avgustovskih poplavah izjemno pomembna. Z vašo pomočjo onkraj naših meja sporočamo, da je slovensko gospodarstvo delujoče in da država stoji za prizadetimi podjetji,” je izvoznike nagovoril Han.
Poudaril je, da je slovensko gospodarstvo močno vpeto v globalne verige vrednosti. “Izziv pa predstavlja dejstvo, da kar 76 odstotkov izvoza opravimo na trgih EU in da kar 30 odstotkov svoje trgovinske menjave opravimo z našimi sosedi. Ranljivost in vezanost na posamezne trge moramo zmanjšati in razpršiti. Obenem se moramo v mednarodnih verigah vrednosti višje pozicionirati,” je dejal minister.

Digitalizacija podjetij, inovacije, raziskave, razvoj

Zagotovil je, da na ministrstvu v ta namen izvajajo različne aktivnosti. Kot je navedel, spodbujajo digitalizacijo podjetij, inovacije, raziskave in razvoj, pomagajo podjetjem na tujih trgih in promovirajo slovensko gospodarstvo tudi izven držav EU. Krepijo tuje neposredne investicije in slovenske naložbe v tujini.

Poleg razpršitve izvoza je po Hanovih besedah izziv tudi preoblikovanje slovenske industrije. “Slovenija je namreč četrta najbolj industrializirana država v EU. Močna industrijska baza je zagotovo prednost in je motor našega gospodarstva, ampak se je v času energetske krize soočila s problemom cene energije,” je povedal Han in dodal, da skupaj z gospodarstvom pripravljajo akcijski načrt za povečanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva.

Pojasnil je, da je glavni cilj njihovih prizadevanj večja dodana vrednost na zaposlenega, kar je mogoče doseči le s skupnimi močmi. Prepričan je, da so na ministrstvu že razvili odlično sodelovanje z vsemi ključnimi gospodarskimi organizacijami tako v Sloveniji kot s predstavniki tujih gospodarskih zbornic. “Verjamem, da bomo skupaj dosegli zadano in ohranili blaginjo za vse naše državljane,” je sklenil.