in

Španija predlaga postopno uvedbo svojih regionalnih jezikov v EU, najprej na vrsti katalonščina

V Barceloni se je 11. septembra zbralo na desettisoče ljudi ob katalonskem nacionalnem prazniku diada. Foto: Reuters

Kot je povedal španski minister za zunanje in evropske zadeve Jose Manuel Albares, nobena od držav članic ni vložila veta na španski predlog, da bi katalonščino, baskovščino in galicijščino priznali kot uradne jezike EU-ja. So pa nekatere članice zahtevale več časa za preučitev predloga in njegovega izvajanja.

“Zaradi dvomov nekaterih držav, da bi bila uvedba treh jezikov naenkrat morda preveč in da bi jih bilo treba uvesti postopoma, smo se odločili dati prednost katalonščini pred baskovščino in galicijščino,” je Albares dejal po razpravi z ministrskimi kolegi iz drugih članic. Zagotovil je, da se končna odločitev o uvedbi vseh treh jezikov s tem ne spreminja.

Odločitev, da dajo prednost katalonščini, je utemeljil s tem, da so njeni predstavniki “najbolj vztrajni” pri zahtevi za priznanje kot uradnega jezika. Poleg tega pa ga govori največ ljudi, in sicer več kot 10 milijonov, je pojasnil. To po njegovih navedbah katalonščino uvršča med 15 jezikov v Uniji po številu govorcev.

Več držav je po ministrovih besedah izrazilo tudi skrb zaradi finančnih stroškov uvedbe dodatnih treh jezikov, zato je Španija pripravljena prevzeti stroške, ki bi jih s tem imele evropske institucije.

Sanchez potrebuje podporo katalonskih separatistov

Prizadevanja španskega premierja Pedra Sancheza, da trojico jezikov kot uradne prizna tudi Bruselj, so povezana z njegovim poskusom, da ustreže zlasti zahtevam katalonskih separatistov, katerih podporo nujno potrebuje, če se želi obdržati na oblasti.

Sedmerica katalonskih poslancev je tako denimo avgusta že omogočila izvolitev kandidatke socialistov Francine Armengol za predsednico španskega parlamenta, v zameno pa so dobili obljubo o okrepljeni uporabi katalonščine v parlamentu in prizadevanjih za njeno priznanje kot uradnega jezika v EU-ju.

Španski poslanci lahko sicer ravno od danes v parlamentu uporabljajo katalonščino, baskovščino in galicijščino, kar pa je že povzročilo napetosti med člani parlamenta.

Poslanci skrajno desne stranke Vox so tako med govorom enega od poslancev v galicijščini zapustili plenarno dvorano. V stranki zagovornikov katalonske neodvisnosti Junts pa so medtem današnji dan označili za zgodovinskega.

Slovenski državni sekretar Marko Štucin je povedal, da je Slovenija kot velika zagovornica večjezičnosti pripravljena podpreti španski predlog, ob hkratnem zavedanju, da je njeno zagotavljanje v EU-ju že zdaj tehnični in finančni izziv za institucije EU-ja.