in

Tržni inšpektorat opozarja, da nekateri obrtniki izkoriščajo stisko ljudi

Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.

V medijih in na medmrežjih je moč zaslediti, da želijo posamezni izvajalci gradbenih del in obrtniki izkoristiti stisko ljudi, prizadetih v naravnih ali drugih nesrečah, in jim ponujajo izvedbo določene storitve ob plačilu avansa. Te kasneje ne opravijo, prav tako ne vrnejo denarja,” je danes opozoril Tržni inšpektorat RS.

Zato ljudem, ki potrebujejo storitve, priporočajo, naj najprej preverijo, ali je izvajalec registriran, da izločijo možnost dela na črno. Hkrati svetujejo brezgotovinsko plačevanje, saj na ta način za opravljenim plačilom ostane sled in potrošnik lahko dokaže, kdaj, koliko in komu je nakazal denar. Priporočajo tudi, da se z izvajalci komunicira prek elektronskih sporočil, saj se tako lažje dokaže, kaj je bilo dogovorjeno. “V tem kontekstu je nujna tudi pisna ponudba za izvedbo del, na kateri so specificirane posamezne faze izvedbe,” je dodala glavna tržna inšpektorica Andreja But.

Na inšpektoratu svetujejo tudi preverjanje določenega izvajalca pri znancih, prijateljih v lokalnem okolju in na raznih spletnih forumih. Potrošniki naj bodo tudi pozorni, če je podjetje že v fazi pridobivanja informacij oz. ponudbe slabo odzivno, saj da to pogosto napoveduje težave.

Goljufija je kaznivo dejanje, ki se ga lahko kaznuje z zaporom

Glavna tržna inšpektorica je opozorila tudi na določila kazenskega zakonika glede goljufije – če je izvajalec z namenom pridobivanja protipravne premoženjske koristi prikrival dejanske okoliščine in namenoma povzročal zmoto, se lahko kaznuje tudi z zaporom do treh let. Gre torej za kaznivo dejanje, ki se ga naznani policiji.

Ni pa nujno, da gre za goljufijo, dodaja glavna tržna inšpektorica: “Če izvajalec pogodbe ne izpolni, ima tržni inšpektorat pristojnost, da izvajalcu naloži, da potrošniku vrne plačano kupnino zaradi neizpolnitve – seveda v primeru, da se potrošnik odloči odstopiti od pogodbe.” Podlaga za takšno odločitev je 29. člen zakona o varstvu potrošnikov.

Lahko gre tudi za nepošteno poslovno prakso, če podjetja zavajajo glede glavnih značilnosti izvedbe del. Inšpektorat lahko takšno poslovno prasko z odločbo prepove, če praksa še traja oz. je tik pred tem, da se uporabi, sicer pa lahko inšpektorat zoper podjetje ukrepa z izrekom globe, še pojasnjujejo.