in

Ugasnite wi-fi in otroci bodo sami prišli iz stanovanjskih blokov

Hoja, planinarjenje, tek, kakršno koli gibanje … Dokazano je, da to ne krepi le zdravja, ampak tudi prispeva k boljšemu učnemu uspehu. Foto: MMC RTV SLO/T. O.

Slovenija v spomin na zlati olimpijski medalji v Sydneyju (dvojec Čop/Špik in strelec Rajmond Debevec) 23. septembra praznuje dan športa, kar je primeren trenutek za razmislek o tem, ali imamo še vedno zdrave temelje, da bomo tudi v prihodnje vzgajali prihodnje športne junake in bili nasploh narod z zdravim življenjskim slogom. Vse se začne doma in v šoli, pravijo naši sogovorniki, ki opažajo, da se je med epidemijo stanje poslabšalo, dolgoročno pa največjo nevarnost predstavljajo elektronske naprave, zaradi katerih otroci ne poznajo več iger na prostem kot nekoč, te pa so osnova za pridobivanje vzdržljivosti, moči, spretnosti, koordinacije …

Nekdanji izjemni telovadec Mitja Petkovšek (tudi svetovni prvak na bradlji) rad pokaže mišice in tudi na ta način navduši otroke za šport. Foto: www.alesfevzer.com

Nekdanji izjemni telovadec Mitja Petkovšek (tudi svetovni prvak na bradlji) rad pokaže mišice in tudi na ta način navduši otroke za šport. Foto: www.alesfevzer.com

Zapoved “ostani doma” je močno poslabšala telesno pripravljenost
Veliko težavo je predstavljala epidemija, med katero so slovenski otroci v povprečju močno nazadovali. Športnovzgojni karton Fakultete za šport je leta 2021 pokazal, da se je delež fantov z debelostjo od šolskega leta 2018/19 povečal za več kot 24 odstotkov, delež deklet pa za 18 odstotkov. “Ta statistika jasno pokaže, da imamo težave, čeprav jaz na terenu tega toliko ne opazim. Moje izkušnje so pozitivne, vidim, da se otroci radi gibajo, želijo biti podobni vzornikom, kot je Luka Dončić. Zdaj je nam, telovadcem, kar težko, ker ni nikogar v svetovnem vrhu in moramo napenjati mišice, da otrokom pokažemo, da je gimnastika bazična panoga,” pravi Mitja Petkovšek.

Peter Kavčič:

Peter Kavčič: “Otroci vse težje stopijo iz cone udobja.”

Motiv je lahko tudi lepo oblikovano telo
Napenjati mišice? Dobesedno! “Ne pozabim pokazati mišice in povedati, da smo lahko ‘frajerji’ tudi zaradi ukvarjanja s športom. Sem zagovornik zdravega načina življenja in poskušam čim več otrok zvabiti v šport. Telesne dejavnosti ni nikoli dovolj, lahko bi bili še bolj fit, čeprav smo v primerjavi z drugimi narodi večinoma boljši. A otroke hitro premamijo telefoni in jih je treba nenehno spodbujati ter jim kdaj pokazati tudi mišice in povedati, kaj narediti za lepo oblikovano telo. Verjemite, tudi zato se nekateri vpišejo v kakšno športno dejavnost. Vse več je odvisnosti od elektronskih naprav, zato se moramo potruditi, da otroke vrnemo na športna igrišča!

Nekoč so bila športna igrišča polna …
Da je učinek elektronskih naprav zelo neugoden, opažata tudi športna pedagoga Primož Kočar in Peter Kavčič. “Otroci so manj zunaj, to pa ima vpliv na njihove gibalne sposobnosti in na veščine, ki so izhodišče za številne športne panoge. Nekoč so bila športna igrišča polna, več je bilo igre na prostem, v naravi. Zdaj so tisti, ki ne trenirajo nobenega športa, odvisni le od tistega, kar jim ponudi šolski urnik. Šola ima tako ključno nalogo, da takšne otroke spravi v gibanje in jim ponudi nekaj rekreacije. Predvsem igre z žogo imajo mladi radi, pri nas je zelo priljubljena igra dodge ball, različica igre med dvema ognjema, kjer se tekmovalci ciljajo z žogo,” pravi Primož Kočar z Osnovne šole Duplica.

Starši, omogočite svojim otrokom čim več gibanja na prostem! Foto: MMC RTV SLO/T. O.

Starši, omogočite svojim otrokom čim več gibanja na prostem! Foto: MMC RTV SLO/T. O.

Čim več gibanja v naravi
Peter Kavčič ob tem izpostavlja vlogo pedagogov. “Med korono so otroci postali še bolj odvisni od elektronskih naprav in še težje stopijo iz cone udobja. Tudi meritve v okviru športnovzgojnega kartona kažejo, da imajo mnogi težave s prekomerno težo, vzdržljivostjo, močjo rok in ramenskega obroča in koordinacijo. Delam na OŠ Petrovče, to okolje poznam, saj tu stanujem, in vidim, kako je domače okolje med epidemijo odigralo ključno vlogo. Tisti, ki doma niso imeli spodbude, so bili še bolj hendikepirani, bili pa so tudi pozitivni primeri, ko se je družina povezala in so bili vsi dejavni – hodili so na sprehode, planinarili … Pedagogi se moramo zavedati, da moramo otroke navdušiti za zdrav način življenja, če je le mogoče, skozi gibanje v naravi.”

Vse težje iz cone udobja
Kavčič, ki ga poznamo tudi kot komentatorja atletskih in skakalnih tekem na TV Slovenija, poudarja, da je pri otrocih premalo iger na prostem, kjer je poudarek na teku. Opaža tudi, da je v domačem okolju vse preveč potuhe pri vzgoji otrok: “Takšni otroci težko stopijo iz cone udobja in potrebujejo močno spodbudo oziroma motivacijo. Tu gre za dolgotrajen proces, veliko pogovorov, pedagogi pa moramo pohvaliti že vsak najmanjši napredek. Sam sem poskušal otroke motivirati tudi prek aplikacije Strava. Predlagal sem jim, da me lahko tam spremljajo in da se povežemo, če želijo. Nekateri so radi nabirali kilometre in ‘višince’, se s tem tudi pohvalili, mi kdaj poslali kakšno sliko.”

Sorodna novica
Kako svojega otroka navdušiti za vztrajnostni tek?

Moč ramenskega obroča opazno manjša
Kako pa se konkretno pozna slabša telesna priprava slovenskih osnovnošolcev? “Največja razlika je pri moči ramenskega obroča, rezultati so slabši za okrog 30 odstotkov, medtem ko so pri vzdržljivosti in koordinaciji rezultati slabši za 20 do 25 odstotkov,” pravi Peter Kavčič, ki izpostavlja tek na 600 metrov in problem motivacije: “Nekateri devetošolci komaj izpolnejo minimalni kriterij, to je, da tek dokončajo v petih minutah. Rekord teka na 600 metrov v osnovni šoli je okrog minute in pol, vsak ki potrebuje več kot štiri minute, razen če ima res ekstremno prekomerno težo, pa očitno ne da vsega od sebe. Glavni problem je, da noče iz cone udobja in da je vsak napor zanj preveč. Učence želim naučiti, da morajo kdaj občutiti tudi napor, potem tudi bolj ceniš tisto, kar si naredil.”

Izklopite wi-fi!
Aleš Prosen, učitelj športne vzgoje na OŠ Frana Albrehta v Kamniku, “problem” slabših izidov teka na 600 metrov vidi v spremenjenih vzorcih bivanja. “Včasih so bili otroci veliko več zunaj, kjer so pogosto tudi skozi igre tekli, zdaj pa naporov niso več vajeni. Manjka tudi motivacije in vztrajnosti. Ob prvih bolečinah obupajo, naporov niti niso vajeni. Epidemija je pustila sledi, otroci so bili zaprti, pouk je potekal na daljavo, vse to se je odrazilo na življenjskem slogu. Načeloma menim, da če damo otrokom možnost, da se gibajo in so zunaj, jih to veseli v isti meri kot prejšnje generacije. Starši morajo tu opraviti svojo nalogo. Če bi kdaj izklopili wi-fi, bi otroci hitro prišli iz stanovanjskih blokov.