in

Vrh Vzhodnega partnerstva v znamenju napetosti z Belorusijo in Rusijo

Voditelji Evropske unije in držav vzhodnega partnerstva na bruseljskih hodnikih. Foto: Reuters

Originalna članica Vzhodnega partnerstva je tudi Belorusija, a v Bruslju ni predstavnikov Minska, saj je predsednik Aleksander Lukašenko zamrznil članstvo v skupini zaradi sankcij, ki jih je proti njemu uvedel Bruselj.

EU želi posredovati jasno sporočilo zavezanosti Vzhodnemu partnerstvu, je ob začetku zasedanja dejal predsednik Evropskega sveta Charles Michel. “Nismo samo sosedi, smo pravi partnerji,” je poudaril. Za EU je eden od ključnih ciljev vrha ohraniti krovni okvir partnerstva ob dopustitvi različne ravni odnosov s posameznimi državami po načelu več za več, manj za manj.

Vzhodne partnerice imajo zelo različne odnose z EU-jem. Ukrajina, Gruzija in Moldavija so sklenile pridružitvene sporazume za krepitev političnih in gospodarskih vezi, zanje velja tudi vizumska liberalizacija. Še zlasti Ukrajina želi tudi jasno perspektivo članstva v Uniji. Armenija in Azerbajdžan sta bolj obrnjena k Rusiji. Odnosi z Belorusijo so izjemno zaostreni.

Svarila Rusiji pred posredovanjem proti Ukrajini

Tik pred vrhom so se ločeno sestali voditelji Francije, Nemčije in Ukrajine, t. i. normandijski format, a brez Rusije. Še pred prihodom v Bruselj je novi nemški kancler Olaf Scholz posvaril Rusijo pred agresijo proti Ukrajini, saj bi ta imela za Moskvo visoko gospodarsko ceno. Podobno svarilo je znova prišlo tudi s strani predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen, je iz Bruslja poročal dopisnik RTV Slovenija Igor Jurič.

Začetek vrha Vzhodnega partnerstva v Bruslju

Janša se je zavzel za časovni načrt širitve Unije

EU ima drzen naložbeni načrt, ki je osredotočen na področja skupnih interesov in pomoči triu držav – Moldaviji, Ukrajini, Gruziji, da hitreje napreduje proti članstvu v EU-ju,” pa je v izjavi za tuje medije povedal slovenski premier Janez Janša po navedbah v sporočilu za javnost, ki ga je objavil njegov kabinet.

Slovenija se po premierjevih besedah v času svojega predsedovanja Svetu EU-ja bori za prihodnje članstvo držav v EU-ju in za določitev časovnega načrta širitve. “V naslednjih desetih letih bi morali obe strani narediti konkretne korake v smeri širitve,” je še povedal Janša.

Premier se je ob robu vrha vzhodnega partnerstva srečal z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim, armenskim predsednikom vlade Nikolom Pašinjanom in vodjo beloruske opozicije Svetlano Tihanovsko. Pred vrhom se je udeležil tudi neformalnega kosila z voditelji Ukrajine, Moldavije in Gruzije, ki ga je organiziral litovski predsednik Gitanas Nauseda.

Janša ob prihodu na vrh. Foto: EPA

Janša ob prihodu na vrh. Foto: EPA

Šok nad obsodbami političnih zapornikov v Belorusiji

Z ukrajinskim predsednikom sta podpisala skupno izjavo o evropski perspektivi Ukrajine ter izmenjala poglede na razmere v Ukrajini in odnose EU-ja do vzhodnega partnerstva.

Po pogovoru s Tihanovsko je Janša poudaril, da so bili šokirani, ko so izvedeli za obsodbe političnih zapornikov, ki so po njihovi oceni jasen izraz živčnosti diktatorja Lukašenka. Beloruski opoziciji je zagotovil vso podporo in izrazil prepričanje, da bo prav kmalu ta opozicija vodila svobodno Belorusijo. Govorila sta tudi o tem, kako konkretno pomagati družinam političnih zapornikov.

Janša je v izjavi za nekatere tuje medije še poudaril, da je vzhodno partnerstvo izjemnega pomena, ne le s političnega in gospodarskega vidika, temveč tudi strateškega in varnostnega, še piše v sporočilu za javnost, ki ga je objavil njegov kabinet.

Naložbe kot del velikega evropskega projekta

Pomembna tema vrha je tudi naložbeni sveženj za regijo v vrednosti 2,3 milijarde evrov, ki naj bi spodbudil za 17 milijard evrov javnih in zasebnih naložb. Načrt v Uniji izpostavljajo kot enega od gradnikov nedavno razgrnjenega 300-milijardnega načrta za naložbe v razvoj infrastrukture po svetu, s čimer želi EU postati enakovredna tekmica Kitajski in njenemu projektu nove svilne poti.

300 milijard evrov za naložbe: Evropska unija želi postati enakovredna tekmica Kitajski

Zadnji vrh vzhodnega partnerstva je potekal pred štirimi leti. EU in vzhodne sosede so partnerstvo zagnale maja 2009 v Pragi, kmalu po vojni v Gruziji, z namenom okrepiti stabilnost v regiji ter politične in gospodarske odnose EU-ja s temi bivšimi sovjetskimi republikami.

Janukovič porušil ravnovesje

Krhko ravnotežje v odnosih med Unijo, vzhodnimi sosedami in Rusijo se je porušilo na vrhu v Vilni novembra 2013, ko je partnerstvo prizadela odločitev tedanjega ukrajinskega predsednika Viktorja Janukoviča, ki si je pod vplivom Kremlja pet pred dvanajsto premislil o podpisu sporazuma o krepitvi vezi med EU-jem in Ukrajino. Odnosi med Ukrajino in Rusijo so trenutno na najnižji točki po hladni vojni.