in

Zagovornik načela enakosti: dostop do umetne oploditve je diskriminatoren

Zagovornik načela enakosti je na ustavno sodišče vložil zahtevo za oceno ustavnosti zakonodaje, ki ureja dostop do oploditve z biomedicinsko pomočjo. Zagovornik je namreč ocenil, da je ureditev diskriminatorna do neplodnih žensk, ki niso v zakonski ali zunajzakonski skupnosti.

Oploditev z biomedicinsko pomočjo je v Sloveniji na voljo zgolj neplodnim ženskam v zakonski ali zunajzakonski zvezi. Neplodnim ženskam, ki niso v zvezi, pa biomedicinska pomoč pri zanositvi ni na voljo zgolj zato, ker so samske, razvezane, ovdovele ali pa živijo v druge vrste partnerstvu oziroma življenjski skupnosti.

Na zagovornika načela enakosti Miha Lobnika se je obrnila samska ženska, ki so ji bili le zato, ker je samska, zavrnjeni vsi zdravstveni ukrepi pomoči pri spočetju otroka.

V oceni diskriminatornosti zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo ter zakona o partnerski zvezi je zagovornik ugotovil, da je zakonodaja diskriminatorna. V zakonodaji po oceni zagovornika ni utemeljenih razlogov za različno obravnavo neplodnih žensk samo na podlagi zakonskega stanu. Manj ugodna obravnava žensk, ki so je deležne zgolj zato, ker niso poročene ali v zvezi, je neutemeljena in neupravičena.

Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) zakonski stan priznava kot osebno okoliščino, zaradi katere nihče ne sme biti diskriminiran.  14. členu ustave vsem zagotovljene človekove pravice ne glede na njihove osebne okoliščine, 55. člen ustave pa določa, da je v Sloveniji odločanje o rojstvu svojih otrok svobodno in da država zagotavlja možnosti za uresničevanje te svoboščine, so navedli pri zagovorniku.

Vreme: otoplitev za novo leto
Zima 1952, sneg

Zagovornik načela enakosti je zato ustavnemu sodišči predlagal, naj izvede oceno ustavnosti obeh zakonov, ki urejate dostop do oploditve z biomedicinsko pomočjo. Predlagal je, naj sodišče zadevo obravnava prednostno. Oploditev z biomedicinsko pomočjo se namreč dovoli zgolj ženskam, ki so v primerni starostni dobi za rojevanje.

“Vsak dan, ko je ta zakonodaja še v veljavi, se torej nepovratno posega v pravni položaj žensk, ki so po oceni Zagovornika zdaj diskriminirane. Po oceni organa za varstvo pred diskriminacijo gre tudi za hujšo obliko diskriminacije, saj je množična in že dolgotrajna – zakon o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo je bil sprejet leta 2000,” so zapisali pri zagovorniku.